Na evropski konferenci tudi o javnem zdravju v luči migracij in o aktivnem staranju

Ljubljana, 29. novembra - S slovesnim odprtjem se je v Ljubljani danes začela evropska konferenca s področja javnega zdravja, eden največjih tovrstnih dogodkov na evropski ravni, ki bo trajal do sobote. Nanj je prijavljenih več kot 1600 udeležencev iz 61 držav. Med osrednjimi temami so pomen digitalnega sveta za zdravje mladih, aktivno staranje in zdravje v luči migracij.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje evropske konference s področja javnega zdravja, na kateri so sodelovali minister za zdravje Samo Fakin, evropska komisarja Violeta Bulc in Vytenis Andriukaitis ter aktivist za človekove pravice Tomo Križnar.
Otvoritvena ceremonija evropske konference.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje evropske konference s področja javnega zdravja.
Evropska komisarja Violeta Bulc in Vytenis Andriukaitis ter minister za zdravje Samo Fakin.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje evropske konference s področja javnega zdravja.
Aktivist za človekove pravice Tomo Križnar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje evropske konference s področja javnega zdravja.
Minister za zdravje Samo Fakin.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje evropske konference s področja javnega zdravja, na kateri so sodelovali minister za zdravje Samo Fakin, evropska komisarja Violeta Bulc in Vytenis Andriukaitis ter aktivist za človekove pravice Tomo Križnar.
Nekdanji direktor NIJZ Ivan Eržen.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Zbrane na slovesnosti ob odprtju sta nagovorila evropski komisar za zdravje Vytenis Andriukaitis in evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Andriukaitis je med ključnimi dejavniki tveganja za zdravje na evropski ravni izpostavil kajenje, alkohol, debelost in onesnaženost zraka. Kot je dodal za STA, je treba za ohranjanje zdravja uporabljati učinkovita orodja na različnih področjih evropske politike, tako na področju davkov, kmetijstva in izobraževanja kot tudi na različnih ravneh zdravstvenega varstva.

Tudi področje prometa je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje evropskega prebivalstva. Po besedah komisarke Bulčeve letno na cestah EU umre okoli 26.000 ljudi, vsaka smrt pa je preveč. Kot je poudarila, so se zato odločili za pomemben korak, ki je po njenih besedah uresničljiv, to je vizija nič.

Sodobne tehnologije, ki nam lajšajo življenje, so s seboj prinesle tudi mnogo negativnih posledic, je za STA opozorila Bulčeva. Kot je poudarila, jo zelo veseli, da je pri prizadevanju dobila podporo praktično v celotnem "prometnem ekosistemu", od nevladnih organizacij do industrije in političnih odločevalcev. "Pogumno smo se odločili za vizijo nič," je poudarila. Kot je pojasnila, vizija nič pomeni, da leta 2050 na evropskem prostoru ne bi bilo več smrtnih žrtev v prometu, prav tako ne bi bilo več onesnaževanja s strani prometa.

Zbrane je pozdravil tudi minister za zdravje Samo Fakin, človekoljubni aktivist Tomo Križnar pa jih je pozval k aktivnostim v pomoč afriškemu plemenu Nuba in plemenom v provinci Modri Nil. Ti nujno potrebujejo zdravila, ki bi preprečila hude bolezni, ki pestijo tamkajšnje prebivalstvo, tudi gobavost.

Osrednje teme konference so sicer predstavili že na dopoldanski novinarski konferenci. Te so stvarnost digitalnega sveta in njegov pomen za zdravje mladih; družba, staranje in zdravje; duševno zdravje v celotnem življenjskem obdobju ter migracije, narodnosti in zdravje. Predstavili so jih mednarodni strokovnjaki s področja javnega zdravja.

Direktorica EuroHealthnet Caroline Costongs je izpostavila vpliv digitalnega sveta na otroštvo in razvoj mladostnika. Na eni strani mladim predstavlja možnost vzpostavljanja številnih socialnih stikov, ponuja možnost za izobraževanje in učenje, skratka je del vsakdanjika. Na drugi strani pa ima negativne učinke na samozavest tistih posameznikov, ki v resničnem življenju nimajo veliko prijateljev, preko spleta pa vzpostavljajo lažna poznanstva. Digitalni svet mnogokrat potencira tveganja, s katerimi se mladi soočajo v vsakdanjem življenju. Če mladostnike torej zasramujejo v resničnem življenju, jih bodo tudi v digitalnem, je opomnila.

Rešitve Costongsova ne vidi v omejevanju dostopa do spleta, pač pa v okrepljenem delu z družinami oz. skrbniki mladih, da bi se slednji naučili odgovorne rabe spleta.

Predsednica Evropskega združenja za javno zdravje Jutta Lindert je spregovorila o pomenu duševnega zdravja v celotnem življenjskem obdobju. Med drugim je postregla z raziskavami, ki potrjujejo, da duševno zdravje ali pa duševne motnje izvirajo iz otroštva. Dogodki v otroštvu torej lahko zaznamujejo vse življenje.

Obravnava duševnega zdravja skozi celotno življenjsko obdobje omogoča razumevanje različnih vplivov nanj. Tako lahko ugotovimo, kakšen je prispevek genetike, socialnega in političnega okolja, pa tudi katera so občutljiva obdobja življenja, ko je treba duševnemu zdravju posvečati še posebno pozornost, je pojasnila.

Temo aktivnega staranja je predstavil Julian Mamo z oddelka za javno zdravje na Univerzi na Malti. Kot je poudaril, aktivnost tudi v zrelih letih vpliva na kakovost življenja in na zdravje. Na konferenci se bodo tako ukvarjali zlasti z dejavniki, ki bi starejše spodbudili k aktivnemu preživljanju časa.

Na konferenci bodo obravnavali tudi javno zdravje v luči vse pogostejših migracij v zadnjem obdobju. Kot je dejal Allan Krasnik iz Evropskega združenja za javno zdravje, so migracije eden bistvenih delov človeške zgodovine in lahko obogatijo družbo, njihovo ekonomijo in kulturo.

V zgodovini so migracije pogosto dojemali kot grožnjo javnemu zdravju, vendar pa v tem pogledu med migranti in večinskim prebivalstvom po njegovih izkušnjah ni bistvene razlike. Včasih je celo obratno, je pojasnil. Je pa posebej opozoril na ranljive skupine prebivalstva, denimo mladoletnike brez spremstva, ki v tem pogledu zahtevajo posebno skrb.

Na slovenski strani je soorganizator konference Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ta je ob tej priložnosti pripravil t. i. Ljubljansko izjavo, ki poudarja potrebo, da vsi akterji, ki se ukvarjajo s politiko javnega zdravja v Evropi in širše, sprejmejo določene zaveze.

Te se med drugim nanašajo na zmanjševanje neenakosti v zdravju, znanstveno utemeljenost zdravstvenih podatkov, razvoj zdravstvene pismenosti in na vključevanje zdravja v vse politike. Nekdanji direktor NIJZ Ivan Eržen je na novinarski konferenci poudaril, da je to izjavo podpisalo že 19 nacionalnih in 11 mednarodnih organizacij.

29.11.2018 16:04 pa/apo/ako