Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Nenadna ohladitev poveča tveganje za respiratorna obolenja

Ljubljana, 20. novembra - Po nenadni ohladitvi vremena je mogoče pričakovati porast respiratornih obolenj, ki sicer večinoma minejo brez posebnosti, vendarle pa je potrebna previdnost pri ogroženih skupinah prebivalstva. Pri njih je namreč večje tveganje za nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, pa tudi starejši ljudje.

Ljubljana.
Slovensko prestolnico zajel hladen zrak in severovzhodni veter.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Kot so danes sporočili iz sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, so po ohladitvi, kot nas je doletela v teh dneh, pogoste zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Z njim se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok.

Pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa, to je vnetja malih dihalnih poti, in pljučnice, pri kateri vnetje prizadene drobne pljučne mešičke. Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni.

Po besedah vodje enote za intenzivno nego in terapijo ljubljanske ginekološke klinike Lilijane Kornhauser Cerar so dejavniki tveganja za težak potek okužbe z respiratornimi virusi pri otrocih, mlajših od pet let, nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in pasivno kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki pa tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere.

Pomembno težji potek imajo okužbe dihal tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je Downov sindrom. Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic.

V eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi enakega virusa, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je po besedah predstojnika inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete Miroslava Petrovca virusov, ki povzročajo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi izčrpali.

Medicinska stroka zato opozarja na pomen ustreznih preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini.

Veliko pa lahko po besedah pediatrinje Helena Mole naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku ter zdrava in uravnotežena prehrana.

bs/pa
© STA, 2018