NLB - največja slovenska banka in vodilni igralec v regiji

STA v nadaljevanju objavlja nekaj ključnih dejstev o NLB in njeni skupini.

Konsolidirana bilančna vsota NLB skupine je ob letošnjem polletju dosegla 12,52 milijarde evrov, od česar je 8,91 milijarde evrov odpadlo na Slovenijo, preostanek pa na trge v regiji. NLB ima s tem v Sloveniji po bilančni vsoti 23,2-odstotni tržni delež.

V regiji je bila NLB prek odvisnih bank aktivna v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, BiH in na Kosovu. Odvisne banke NLB v Makedoniji, Republiki Srbski kot eni od entitet BiH in na Kosovu so bile med prvimi tremi bankami po bilančni vsoti.

NLB skupina je imela ob polletju skupaj 349 poslovalnic, od tega 108 v Sloveniji in 241 v regiji. Med fizičnimi osebami je imela NLB v Sloveniji bazo skoraj 740.000 komitentov, med pravnimi osebami pa nekaj več kot 46.000. NLB je sicer število poslovalnic v zadnjih letih zmanjšala za skoraj 30, nedavno pa je napovedala zaprtje še 15 poslovalnic. 14 jih bo vrata zaprlo 3. decembra, še ena najpozneje do konca junija 2019. V nekaterih delih Slovenije je s tem poskrbela za precej nezadovoljstva.

Krediti strankam so bili na ravni skupine ob polletju pri 7,06 milijarde evrov, denarne vloge prebivalstva pa so skupno dosegle 10,02 milijarde evrov. Na kredite v Sloveniji je odpadlo 54 odstotkov celotnega kreditnega portfelja, denarne vloge nebančnih strank pri matični slovenski NLB pa so bile ob polletju pri 6,88 milijarde evrov.

Ob takšni strukturi v NLB poudarjajo, da se za razliko od obdobja pred zadnjo finančno krizo, ko se je NLB tako kot druge banke za financiranje kreditne rasti močno zadolževala na medbančnem trgu, ki so se ob izbruhu krize nato presušili, danes vse banke iz skupine financirajo same, iz baze depozitov.

Banka je v letih od obsežne bančne sanacije konec leta 2013, ko jo je država dokapitalizirala za 1,55 milijarde evrov, na DUTB pa je iz nje prenesla slabe terjatve v nominalni vrednosti 2,28 milijarde evrov, nadaljevala s prestrukturiranjem kreditnega portfelja in skupaj z vsesplošnim izboljšanjem gospodarskih razmer se je delež nedonosnih oz. slabih posojil s skoraj 26 odstotkov konec 2013 do letošnjega polletja znižal na 8,3 odstotka. V nominalni vrednosti gre za znižanje z 2,8 milijarde evrov na 752 milijonov evrov.

Izboljšanje gospodarskih razmer, sproščanje rezervacij za oslabitve in drugi ukrepi za povečanje učinkovitosti poslovanja so prispevali k preobratu v poslovanju banke, ki je še v 2013 na ravni matične banke zabeležila 1,54 milijarde izgube, na ravni skupine pa 1,44 milijarde evrov. Dobiček je že v prvem letu po sanaciji na ravni skupine dosegel nekaj več kot 62 milijonov evrov, na ravni skupine pa skoraj 82 milijonov evrov in se nato iz leta v leto zviševal.

Lani je tako NLB na ravni skupine ustvarila rekordnih 225,1 milijona evrov dobička, NLB pa 189,1 milijona evrov. Tudi v naslednjih letih v NLB pričakujejo visoke ravni dobička, ki pa naj bi bil zaradi padca dinamike sproščanja rezervacij vseeno nižji kot lani. V prvem letošnjem polletju je NLB na ravni skupine ustvarila 104,8 milijona evrov čistega dobička, na ravni matične banke pa 103,3 milijona.

Pri tem velja omeniti, da banka od sanacije naprej deluje v okolju nekaterih zelo omejevalnih ukrepov zaradi prejete državne pomoči, ki bodo v celoti ukinjeni šele ob prodaji 75 odstotkov minus ene delnice banke.

NLB skupina je tudi še naprej dobro kapitalizirana. Navadni lastniški temeljni kapital (CET 1) je ob polletju dosegal 1,62 milijarde dolarjev, kapitalski količnik CET 1 pa je bil pri visokih 18,7 odstotka.

Banko vodi štiričlanska uprava. Na njenem čelu je Blaž Brodnjak, sestavljajo pa jo še Archibald Kremser, Andreas Burkhardt in Laszlo Pelle. Mednarodna je tudi zasedba nadzornega sveta, ki ga vodi Primož Karpe, njegov namestnik je Andreas Klingen, sestavljajo pa ga še Alexander Bayr, Peter Groznik, Vida Šeme Hočevar, Simona Kozjek, David Eric Simon in Laszlo Urban.

NLB je kot sistemska banka od novembra 2014 tudi pod nadzorom skupnega evropskega bančnega nadzornika pri ECB in tudi zato je nadzor nad njenim poslovanjem in korporativnim upravljanjem precej ostrejši kot v preteklosti.