Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

NLB tik pred vnovično delno privatizacijo

pripravila Barbara Dovč

Ljubljana, 23. oktobra - SDH je prižgal zeleno luč postopkom za prodajo delnic NLB. Soglašal je s cenovnim razponom, ki sta ga postavila SDH in svetovalec pri prodaji Deutsche Bank. A ta bo uradno znan v petek, ko bo objavljen prospekt za prodajo delnic. Odziv politike je pričakovano različen, analitike pa nekoliko skrbijo trenutne mednarodne okoliščine.

Ljubljana.
Poslovalnica NLB.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) danes ni želel razkriti, od kod do kod se bo v prvi javni prodaji delnic (IPO) gibala cena za delnico NLB, predsednica uprave SDH Lidija Glavina je povedala le, da je cenovni razpon ambiciozen. "Odločitev o prodaji NLB je dokončno sprejeta in prodajni postopek se nadaljuje. Vsebine ne moremo in ne smemo komunicirati," je dodal predsednik nadzornikov Damjan Belič.

"S tem je storjen korak k cilju SDH - uspešni privatizaciji NLB," je dejala Glavina. Na koncu bo NLB, v kateri država prodaja najmanj polovico in največ 75 odstotkov minus eno delnico, ostala v razpršenem lastništvu. "Nadejamo si, da bo s tem omogočena vzpostavitev lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje in konkurenčni razvoj banke," je dodala.

V postopku IPO bodo 10 odstotkov delnic ponudili malim vlagateljem, 90 odstotkov pa institucionalnim. "Vsak bo imel možnost, da kupi delnice NLB," je povedala Glavina, ki pričakuje, da "bo za to še kar nekaj zanimanja". V primeru, da zanimanje med nepodučenimi vlagatelji ne bo zadostno, bodo preostanek delnic ponudili institucionalnim vlagateljem.

Prospekt za IPO, ki bo v petek objavljen na spletni strani Ljubljanske borze, morajo pred objavo odobriti regulatorji. Po objavi so v evropskih in ameriških finančnih centrih predvidene predstavite institucionalnim vlagateljem, nato pa se bo izoblikovala končna cena za delnico. Koliko delnic bo prodanih, bo odvisno od povpraševanja. V primeru, da ne bo zadostnega zanimanja za prodajo 50 odstotkov plus eno delnico, bo transakcija neuspešna in do prodaje ne bo prišlo, je dejal Belič.

Slovenija se je k delni privatizaciji NLB zavezala Evropski komisiji konec leta 2013, ko ji je ta v zameno prižgala zeleno luč za državno pomoč banki. Prodajo je bi morala izpeljati že lani, a jo je ustavila. Vlada je namreč ocenila, da cenovni razpon, ki je bil ob knjigovodski vrednosti za delnico NLB v višini 65,50 evra določen med 55 in 71 evri, ni primeren.

V lanski ustavljeni prodaji je ceno za delnico NLB obremenjeval nerešen spor glede prenesenih deviznih vlog, sedaj pa se prodaja nadaljuje po sprejetju posebnega zakona, ki naj bi odpravil ta tveganja. Medtem se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice NLB, ki je konec junija znašala 75,40 evra. Slovenija pa je pri komisiji izpogajala izpeljavo prodaje vsaj polovice banke do konca tega leta.

S tokratnim razponom cene sta že seznanjena finančni minister Andrej Bertoncelj in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pa tudi predsednik parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ Anže Logar, ki so prisostvovali današnji seji nadzornikov SDH. V poslanskih skupinah z njim niso seznanjeni, so pa skorajšnji začetek prodaje delnic NLB pospremili pričakovano.

V LMŠ so spomnili, da so bile zaveze dane v preteklosti, zato je treba prodajo NLB treba zaključiti. V SMC, SD in DeSUS si želijo, da je postopek transparenten in da bodo za banko našli najboljšega kupca. V NSi so zadovoljni, da se prodaja NLB nadaljuje, kar je po njihovem pozitivna novica tudi za državni proračun, ki bo od prodaje prejel milijonsko kupnino.

SNS bi raje, da bi banka ostala v državni lasti, odločno pa prodaji nasprotujejo v Levici. Prodajo je treba po njihovem ustaviti, v Levici napovedujejo odziv v prihodnjih dneh.

Analitiki so medtem ocenili, da so signali s trga dobri, čeprav trenutne razmere niso najbolj ugodne. "Očitno vlagatelji ne zahtevajo večjih diskontov oz. je povpraševanje zadostno," je menil direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic.

Tako on kot direktor naložbenega sektorja v KD Skladih Luka Flere sta ocenila, da trenutne tržne razmere niso najbolj naklonjene prodaji NLB. Flere je menil, da so rezultati NLB v zadnjih letih sicer dobri, a je del teh rezultatov enkratne narave.

Če bo tokrat šlo s prodajo delnic NLB gladko, bodo kupci lahko naročila za nakup delnic oddali v prvem novembrskem tednu. Ko bodo ta zbrana, se bo določila prodajna cena, delnice se bo razdelilo med kupce. Nato bodo te začele kotirati na Ljubljanski borzi in na borzi v Londonu. S tem bodo prodajni postopki za NLB uradno zaključeni, po načrtih naj bi se to zgodilo do sredine novembra.

NLB bi s tem drugič pristala delno v zasebnem lastništvu. Država je prvo delno privatizacijo NLB izvedla leta 2002, ko je 34 odstotkov banke prodala belgijski skupini KBC, pet odstotkov pa Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Leta 2006 se je država odločila, da KBC ne sme pridobiti kontrolnega deleža v NLB, KBC pa je napovedala odhod iz lastništva, ki ga je udejanjila leta 2013. EBRD je medtem svoj delež leta 2008 prodala družbi Poteza Naložbe, ki je leta 2010 končala v stečaju.

Največja banka v državi bi po najnovejši privatizaciji lahko zadihala s polnimi pljuči. Njeno poslovanje že približno pet let obremenjujejo omejevalni ukrepi, ki se jih mora držati, da na trgu ne bi imela prevelike konkurenčne prednosti, ter izravnalni ukrepi, ker država še ni izvedla privatizacije. Med njimi je denimo tudi sklep o zaprtju 15 poslovalnic NLB, ki je v krajih, kjer jih bo banka zaprla, izzvalo precej ogorčenja.

bdo/bg
© STA, 2018