Arhiv Slovenije bogatejši za obsežno zbirko gradiva avstralskih Slovencev

Hkrati je v dar Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Slovenije prispelo tudi bogato avdiovizualno gradivo, ki ga je o življenju Slovencev v Canberri posnel Janez Černe.

Podarjenih devetih tekočih metrov arhivskega gradiva, nastalega od 50. let prejšnjega stoletja do leta 2016, je bogata pridobitev za Arhiv Slovenije.

Avstralski Slovenci so so za podaritev gradiva odločili, ker bi se v prihodnosti soočili s težavo ustrezne hrambe, negotovo pa je tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Zaradi tega so sprejeli odločitev, da gradivo digitalizirajo in podarijo Arhivu Slovenije, kjer bo zdaj lažje dosegljivo raziskovalcem in bo za njegovo hrambo ustrezno poskrbljeno tudi v prihodnosti, digitalne kopije pa bodo omogočile, da bo gradivo še vedno dostopno tudi v Avstraliji, so navedli v Arhivu Slovenije.

Gre za izjemno pomembno pridobitev ne le za arhiv, ampak tudi za zgodovino Slovencev, je za STA poudaril direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar. Gradiva izseljencev oziroma Slovencev po svetu so v različnih stanjih, v Avstraliji imajo gradiva dobro urejena in shranjena, vendar pa tamkajšnji lokalni arhivi niso bili preveč zainteresirani, da bi to gradivo prevzeli.

"Zato smo se odločili, da ga skupaj s predstavniki teh društev prepeljemo v Slovenijo in zanj poskrbimo ter ga tako ohranimo bodočim rodovom, da ohranimo pričevanje prisotnosti Slovencev v Avstraliji," je dejal Cvelfar.

Predstavniki slovenskih društev in klubov v Novem Južnem Walesu so leta 2003 na pobudo Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ustanovili Zgodovinski arhiv za slovenske Avstralce - Novi Južni Wales z namenom, da zbirajo arhivsko in knjižnično gradivo slovenskih organizacij in posameznikov, ki priča o prisotnosti in dosežkih Slovencev v Avstraliji.

Do danes so s prostovoljnim delom uspeli zbrati in urediti okoli 22 tekočih metrov zelo raznolikega gradiva - od društvenih arhivov, njihovih časopisov in izdanih knjig, do osebnega gradiva, ki so jim ga bili pripravljeni prepustiti slovenski izseljenci.

Leta 2015 je na pobudo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu steklo sodelovanje arhivarjev Arhiva Slovenije pri evidentiranju in urejanju arhivskega gradiva izseljenskih društev. S tem je bil dosežen dvojni namen: društvom so arhivarji pomagali pri urejanju njihovega arhiva in svetovali, kako nadaljevati z delom, morda tudi digitalizacijo njihovega arhiva, na drugi strani pa so bili popisi evidentiranega gradiva vneseni tudi v evidenco arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter se hrani izven meja države.

Evidenco vodi Arhiv Slovenije in s tem gradivom seznanja raziskovalce oziroma strokovno javnost. Od jeseni leta 2015 so tako sodelavci Arhiva Slovenije sodelovali z društvi v Avstraliji, Argentini, Nemčiji, ZDA, Hrvaški, Srbiji ter Bosni in Hercegovini.