Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Tri desetletja delovanja Kulturnega društva člen 7 in Pavlove hiše na avstrijskem Štajerskem

piše Maja Lazar Jančič

Ljubljana/Potrna, 30. junija - Kulturno društvo člen 7 in Pavlova hiša letos obeležujeta 30. obletnico delovanja. Osrednja slovesnost bo popoldne v Pavlovi hiši, slavnostni govornik bo novinar in pisatelj Mathias Grilj. Društvo je zastopniška organizacija Slovencev, ki živijo na avstrijskem Štajerskem, zastopa jih tudi v svetu za manjšine v uradu avstrijskega kanclerja.

Leta 1995 je društvo v Potrni pri Radgoni pridobilo kmečko hišo, ki so jo uradno odprli tri leta kasneje in jo poimenovali Pavlova hiša. Društvo si je kulturni dom zamislilo kot prostor, namenjen za medkulturna srečanja med Avstrijo in Slovenijo, ter kot hišo kulture za na Štajerskem živeče več- in enojezično prebivalstvo.

Pavlova hiša se imenuje po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v Cankovi v Sloveniji, ter njegovi družini, ki je nekaj let živela v njej. Pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog Avgust Pavel je govoril tako slovensko kot madžarsko in nemško. Študiral je v Budimpešti, bil je med drugim docent na madžarski univerzi Szeged in predstojnik muzeja v Sombotelu.

Predsednica Kulturnega društva člen 7 Susanne Weitlaner je v pogovoru za STA ob obletnici društva in Pavlove hiše izpostavila, da je društvo med svojim dosedanjim delovanjem zabeležilo več dosežkov, eden največjih uspehov pa je priznanje s strani Avstrije.

Društvo namreč na začetku sploh ni bilo priznano, čeprav so štajerski Slovenci omenjeni tudi v avstrijski državni pogodbi, je pojasnila. Po priznanju je bilo društvo deležno financiranja z avstrijske strani, pozitiven odnos do njega pa se je pokazal leta 2001, ko je tedanja štajerska deželna glavarka Waltraud Klasnic prvič uradno obiskala Pavlovo hišo.

"To so veliki koraki, vmes pa je veliko majhnih," je še dejala Weitlanerjeva.

Glede financiranja je opozorila, da Avstrija financira delovanja društva, a so že 25 let sredstva za manjšine ostala na isti ravni, tako da bi bilo nujno, da bi se podvojila, kar je društvo že večkrat zahtevalo. Slovenija delovanje društva financira prek razpisov urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, društvo pa lahko na obseg sredstev vpliva s pripravo dobrega programa, je pojasnila predsednica Kulturnega društva člen 7.

Društvo namerava tudi v prihodnje krepiti čezmejno sodelovanje in si prizadevati za razvoj pouka slovenščine na avstrijskem Štajerskem, da bi bil ta vsaj primerljiv s poukom nemščine v Sloveniji.

Ob tem je Weitlanerjeva pojasnila, da obstaja interes za otroški vrtec v Gradcu, tako da si društvo prizadeva najti vrtec, ki bi bil pripravljen vključiti slovenščino v svoj program, in šolo, ki bi bila pripravljena slovenščino ponuditi kot obvezni izbirni predmet.

Med načrti društva je tudi razširitev Pavlove hiše za dodatne dejavnosti, za kar pa bi potrebovali dodatna finančna sredstva.

Kar zadeva položaj štajerskih Slovencev, so se razmere v zadnjih treh desetletjih spremenile v smeri spoštovanja slovenske zgodovine na avstrijskem Štajerskem, medtem ko dvojezičnih krajevnih napisov ni. Eden od razlogov je, da ni potrebnega zahtevanega deleža prebivalcev.

Glede same uporabe slovenščine na uradih pa Weitlanerjeva pravi, da posamezniki tega ne izkoristijo ali ne zahtevajo, ker običajno govorijo narečno slovenščino, pri uradnih zadevah pa se bolje znajdejo v nemškem jeziku.

Po zadnjem ljudskem štetju leta 2001, ko so tudi povpraševali po jeziku, je bilo na avstrijskem Štajerskem okoli 2200 štajerskih Slovencev, vendar ni razvidno, ali gre za avtohtone štajerske Slovence ali priseljene Slovence. Je bil pa takrat opazen pozitiven trend, saj je več ljudi označilo slovenščino kot svoj občevalni jezik kot desetletje prej.

Priseljenih Slovencev je zdaj zagotovo še več, kar zadeva avtohtone štajerske Slovence pa so bili podvrženi asimilaciji, tudi zaradi tega, ker v preteklosti, slovenščina ni bila zaželen jezik. A v zadnjih letih se je zgodil preobrat in znanje slovenščine postaja vedno bolj koristno, je še povedala predsednica društva.

mlj/sk
© STA, 2018