Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Čebelarji za opraševalcem bolj prijazno kmetovanje in večji nadzor nad medom

Brdo pri Kranju, 19. maja - Za vzpostavitev opraševalcem primernega okolja je treba po oceni čebelarjev še veliko storiti. Med drugim pozivajo k sajenju medovitih rastlin, vzpostavitvi opraševalcem prijaznega kmetovanja, prepovedi pesticidov, ki škodijo opraševalcem, večji podpori raziskavam, nadzoru nad medom in legalizaciji apiterapije.

Brdo pri Kranju, Kongresni center Brdo.
Konferenca o pomenu opraševalcev za trajnostno kmetijstvo prehranske varnosti.
Predstavitev zaključkov svetovne čebelarske konference, ki je potakala 18. maja v Žirovnici.
Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie.
Foto: Bor Slana/STA

Brdo pri Kranju, Kongresni center Brdo.
Konferenca o pomenu opraševalcev za trajnostno kmetijstvo prehranske varnosti.
Predstavitev zaključkov svetovne čebelarske konference, ki je potakala 18. maja v Žirovnici.
Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie.
Foto: Bor Slana/STA

Brdo pri Kranju, Kongresni center Brdo.
Konferenca o pomenu opraševalcev za trajnostno kmetijstvo prehranske varnosti.
Predstavitev zaključkov svetovne čebelarske konference, ki je potakala 18. maja v Žirovnici.
Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie.
Foto: Bor Slana/STA

To je nekaj želja, ki so jih na petkovi konferenci dorekli čebelarji z vsega sveta, danes pa jih je na mednarodni ministrski konferenci na Brdu pri Kranju predstavil Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie.

V ospredju petkove svetovne čebelarske konference, ki je bila uvod v tridnevno praznovanje svetovnega dneva čebel, 20. maja, je bila ekosistemska storitev čebel in ostalih opraševalcev, to je opraševanje. Ta se sooča z nekaterimi težavami, število opraševalcev se v mnogih državah kritično zmanjšuje, tako je tudi nezadostno opraševanje kmetijskih rastlin.

Glavni razlogi za izginjanje opraševalcev so urbanizacija (čebelarje sicer veseli, da je vse več mest, kjer se razvija čebelarstvo), podnebne spremembe, intenzivno kmetijstvo, ki je vse bolj prisotno po svetu, pesticidi in globalizacija, ki na daljše razdalje prenaša nekatere bolezni in škodljivce.

"Želimo si, da bi bilo v intenzivnem kmetijstvu manj pesticidov, da bi bilo v okolju vse več rastlin, ki bi opraševalcem zagotavljale primerno hrano, več primernih mest za gnezdenje in da bi bilo v urbanih območjih čim več medovitih rastlin, na katerih bi lahko opraševalci našli svoj vir hrane," je poudaril Kozmus.

Tako si želijo, da bi se prepovedalo vse pesticide, ki negativno vplivajo na opraševalce, in da bi se v večjem obsegu sadile rastline različnih vrst, da bi bilo več sonaravnega zatiranja škodljivcev in plevelov.

Poleg tega si želijo večjo podporo raziskavam za karakterizacijo čebeljih pridelkov, postavitev več standardov za ostale čebelje pridelke, podpor s strani raziskav glede uporabe čebeljih pridelkov v zdravstvene namene in legalizacijo apiterapije.

Hkrati si želijo, da bi se določile mejne vrednosti za ostanke, za vosek in propolis, stalno dopolnjevanje podatkovnih zbirk o sestavi pristnega medu, pretočnost podatkov med posameznimi zbirkami, identifikacijo glavnih virov potvorb, povečanje nadzora nad medom in določitev standardov pristnosti drugih čebeljih pridelkov.

Pomemben pa je tudi prenos znanja. Želijo, da bi bilo tega več na mednarodni ravni ter da bi se povečalo število raziskovalnih in izobraževalnih projektov v čebelarstvu.

Kozmus je ob tem orisal stanje v Sloveniji. Ob približno dveh milijonih prebivalcev je v državi 11.000 čebelarjev, ki čebelarijo v 12.000 čebelnjakih, skupaj je v Sloveniji 180.000 čebeljih družin.

Pogoji za čebelarjenje po njegovem mnenju niso zelo dobri, povprečen čebelar lahko pridela 15 kilogramov medu na panj, skupaj ga pridelajo približno 2600 ton. "Veseli nas, da naši kupci zaupajo čebelarjem, ti kar 80 odstotkov medu prodajo na svojem pragu," je dejal.

Slovenski čebelarji so po njegovih besedah ponosni tudi na to, da je v Sloveniji samo ena medonosna čebela, to je kranjska sivka, in da je ta zaščitena z zakonom. Kranjska sivka je tudi druga najbolj razširjena vrsta na svetu in velja za najbolj mirno, je še pojasnil Kozmus.

Mednarodna ministrska konferenca se bo sicer zaključila popoldne z zaključnim govorom generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) Joseja Graziana da Silve in s sprejemom deklaracije. Tridnevno obeleževanje svetovnega dneva pa se bo zaključilo v nedeljo z osrednjo slovesnostjo pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja.

kk/jes
© STA, 2018