Svetovni dan čebel priložnost za krepitev zavedanja o pomenu čebel za človeštvo

Najpomembnejše poslanstvo čebel je opraševanje različnih rastlin, oprašijo kar 170.000 vrst rastlin. Tako imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi, piše na spletni strani, posvečeni praznovanju prvega svetovnega dneva čebel www.worldbeeday.org.

Čebele so najpomembnejše za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar od 70 do 80 odstotkov cvetov, ta odstotek pa se zaradi vse intenzivnejše kmetijske proizvodnje še povečuje. Najopaznejša je vloga čebel pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj in jagod.

Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 odstotkov svetovne hrane. Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oz. vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja.

Po oceni mednarodne študije medvladne znanstvene platforme o biodiverziteti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna med 235 in 577 milijard ameriških dolarjev.

Čebele so tudi pokazatelj razmer v okolju. Njihova prisotnost, odsotnost oz. številčnost namreč sporoča, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati. Z opazovanjem razvoja in zdravstvenega stanja čebel je mogoče ugotoviti spremembe v okolju in pravočasno izvesti potrebne varstvene ukrepe.

Čebele sicer slovijo po svoji vlogi za zagotavljanje visoko kakovostne hrane (med, matični mleček in cvetni prah) kot tudi drugih izdelkov, ki se uporabljajo v zdravstvu in drugih panogah (čebelji vosek, propolis in čebelji strup).

A čebele so vse bolj ogrožene. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je v poročilu o oceni evropskih čebeljih vrst iz leta 2015 ugotovila, da skoraj 10 odstotkom čebel grozi izumrtje, dobrih pet odstotkov jih je verjetno ogroženih, za skoraj 57 odstotkov vrst pa sploh ni podatkov.

Med vzroki za odmrtje čebel so bolezen varoza, nosemavost in zapleti z maticami ter v Evropi virusne okužbe, krčenje medovitih območij zaradi vse številčnejših monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja travišč, množična uporaba izdelkov za zaščito rastlin v sodobnem kmetijstvu (predvsem iz skupine fitofarmacevtskih sredstev neonikotinoidi), novi škodljivci, ki se zaradi globalizacije hitreje širijo po svetu, urbanizacija, ki krči kmetijski prostor in podnebne spremembe.

Čebelarji si bodo zdaj prizadevali, da se čebele razglasi za ogrožene, je za STA dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in dodal, da je dokument, ki ga bodo predložili prisojnim v Bruslju, v pripravi, konec tedna ga bodo vročili tudi evropskemu komisarju za okolje, ribištvo in pomorske zadeve Carmenu Vella. Ta se bo namreč v Sloveniji udeležil praznovanja prvega svetovnega dneva čebel.

V zadnjih letih se zavedanje o pomenu čebel krepi, k temu bo dodatno pripomogel svetovni dan. Tako bo vsaj en dan v letu svetovna javnost opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Idejni oče razglasitve svetovnega dneva čebel je sicer Noč, kmalu jo je posvojila država. Od ideje do razglasitve svetovnega dneva čebel, tega so Združeni narodi razglasili decembra lani, je preteklo tri leta. Slovensko pobudo je aktivno podprlo 115 držav iz vsega sveta, med njimi tudi največje, npr. ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija in EU.

Slovenija je 20. maj za svetovni dan čebel predlagala, ker se je na ta dan leta 1734 rodil Anton Janša, ki je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je bil kot pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov o čebelah tistega časa.

Prva obeležitev svetovnega dneva čebel bo v Sloveniji. Različni dogodki ob tej priložnosti bodo potekali cel mesec maj, praznovanje pa bo vrh doseglo konec tedna, med 18. in 20. majem, ko se bo zgodilo več dogodkov na državni in mednarodni ravni.

V petek bo v Žirovnici v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije potekala svetovna čebelarska konferenca z naslovom Globalni izzivi v čebelarstvu. Na njej bodo oblikovali in sprejeli določene predloge oz. deklaracijo, to pa bodo predali politikom, je pojasnil Noč, ki si želi, da bi bila zaščita čebel ključna stvar v dokumentu.

Osrednji del programa bo sobotna mednarodna ministrska konferenca o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo in zagotavljanje prehranske varnosti, ki jo pripravlja kmetijsko ministrstvo s pomočjo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Srečanja se bodo udeležili ministri in drugi visoki gostje iz okoli 40 držav, med njimi tudi generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva, razpravljali pa bodo o vlogi čebel pri zagotavljanju prehranske varnosti in boju proti lakoti ter pri zagotavljanju ekosistemskih storitev za kmetijstvo.

Tudi za sobotno ministrsko konferenco je predviden sprejem deklaracije, Noč si želi, da bi bila vsebina podobna 'čebelarski' deklaraciji oz. da bi bili v politični deklaraciji zajeti tudi kakšni njihovi predlogi.

V nedeljo pa bo v Žirovnici še osrednja proslava pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Po slovesnosti bo sledilo srečanje slovenskih čebelarjev. Čebelarji, družine in vsi, ki želijo praznovati svetovni dan čebel, bodo lahko obiskali tudi t.i. medeno vas, v kateri bo mogoče kupiti čebelje pridelke in izdelke domače obrti na več kot 80 stojnicah. Prav tako pa bo mogoče tudi okusiti kulinarične medene dobrote iz različnih slovenskih regij.