Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Noveli zakona o zaščiti prič zelena luč državnega zbora

Ljubljana, 17. aprila - Državni zbor je na današnjem nadaljevanju izredne seje s 54 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o zaščiti prič, ki jo je obravnaval po skrajšanem postopku. Novela po navedbah vlade določa pravno podlago, ki zagotavlja varnejše izvajanje zaščite ogroženih oseb v fazi izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov.

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanec NSi Jožef Horvat.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanci stranke DeSUS.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanka SMC Ksenija Korenjak Kramar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanka DeSUS Marija Antonija Kovačič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanka DeSUS Julijana Bizjak Mlakar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanka SMC Ksenija Korenjak Kramar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Poslanec SMC Ivan Škodnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Nadaljevanje izredne seje DZ, na kateri so med drugim obravnavali novelo zakona o zaščiti prič in predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.
Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Med drugim novela tudi omogoča sodelovanje na področju zaščite prič z mednarodnimi institucijami, ki nimajo statusa države, izvajajo pa program zaščite prič in izkazujejo operativni interes po sodelovanju s pristojnimi slovenskimi organi. Vlada je posebej opozorila na sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

Sicer Sodni svet k noveli ni imel pripomb, podporo pa so ji izrekli tudi varuh človekovih pravice ter vrhovno sodišče in policija.

bs/apo
© STA, 2018