Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Pri založbi Goga pesmi Petra Svetine ter romana Veliborja Čolića in Svetlane Slapšak

Ljubljana, 13. marca - Pri založbi Goga je izšla pesniška zbirka Petra Svetine Poročilo o Jasperju Krullu, ki po besedah urednice Jelke Ciglenečki pomeni nov korak v avtorjevi poeziji za odrasle. Z delom Sarajevski omnibus med slovenske bralce prihaja Velibor Čolić, izšel pa je tudi roman Svetlane Slapšak Istomesečniki, ki združuje tri romane v enem.

Ljubljana.
Pisateljica in antropologinja Svetlana Slapšak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Murska Sobota.

Pesnik Peter Svetina.
Foto: Marjan Maučec/STA
Arhiv STA

Kot je na današnji predstavitvi povedala Jelka Ciglenečki, je za poezijo za odrasle Petra Svetine značilno iskanje čudežnih majhnih trenutkov v vsakdanu, njegova nova pesniška zbirka pa je popolnoma nov korak v njegovi poeziji, saj se tej vsakdanjosti pridruži še onostranstvo. Pesmi v njej preizprašujejo temeljne metafizične kategorije - poslednja vprašanja, smrt, tesnobo bolečino, vendar pesnik to počne na zelo prefinjen način, ki je daleč od pridigarstva.

Ime Jasper Krull je Svetina, kot je povedal, videl na eni izmed hiš v severnonemškem mestu Hamelin, ki je znano po srednjeveški legendi o Piskaču iz Hamelina, kamor je potoval z družino. Bilo mu je všeč in ga je sprva namerava uporabiti v kakšni mladinski zgodbi, nato se je znašlo pri pesniški zbirki.

Lucija Stepančič, ki je napisala spremno besedo, je izpostavila, da Svetina v njej obravnava tri velike religiozne oziroma zgodovinske teme: vagante oziroma srednjeveške potujoče menihe, temno noč duše, ki je osnovna preizkušnja mistikov, in apokalipso. " A če se od religiozne lirike vedno pričakuje višino ali globino, tu prevladuje širina, ves svet, duhovno in fizično je izenačeno," je dodala.

V središču knjige Sarajevski omnibus v Bosni in Hercegovini rojenega in v Franciji živečega Čolića je atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. A zdi se, kot da avtor zamrzne trenutek in v romanu bralec ne spozna le zgodbe cesarskega para in Gavrila Principa, ampak tudi drugih članov organizacije Črna roka, predstavnikov različnih religij in drugih. Po besedah Jelke Ciglenečki gre za neskončni niz majhnih zgodb, ki slikajo Sarajevo, v njih pa ne spoznamo samo ljudi, ampak tudi mostove, sarajevsko Vijećnico.

Prevajalko Ano Barič Moder je očarala avtorjeva sposobnost, da iz kratkih biografij zgodovinskih likov stke tako obsežno tapiserijo. Knjigo je označila kot literariziran pogled na mesto in njegovo zgodovino, avtorjev slog pa kot izjemo izpiljenega. Prevajanje je zato od nje zahtevalo natančnost in posluh za avtorjevo prehajanje med zelo resnimi včasih že tragičnimi ter humornimi pasažami.

Roman Istomesečniki je po besedah Jelke Ciglenečki portret skupinice neustrašnih žensk. Dogajanje je postavljeno v Beograd v 90. leta minulega stoletja, ko se mesto zaradi vojne iz živahne metropole spremeni v mesto duhov, invalidov, dezerterjev in beguncev. V vsem tem kaosu so v središču aktivistke, ki hodijo na demonstracije, pomagajo beguncem in zaradi tega izgubljalo službe in prijatelje, a se ne vdajo.

Glavna junakinja Milica je tipkarica velikega nacionalnega pisca, a pri delu tako trpi, da si da duška s pisanjem romana pod vplivom sester Bronte. Bralec tako ob kroniki Miličine družine in zabavnih ironičnih odlomkih nacionalističnega proznega trobezljanja sledi še feminističnemu ljubezenskemu romanu, so zapisali pri založbi.

Roman po avtoričinih besedah prinaša usode žensk, ki jih pozna, vendar ne gre za realistično preslikavo. Napisala ga je že leta 1994 in leta 1996 je bil odlomek objavljen v časopisu ProFemina, na objavo pa je roman potem čakal do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža.

Pisec spremne besede Dušan Jovanović je med drugim zapisal, da že dolgo ni prebral česa tako osebnega, toplega in angažiranega, kot je roman Istomesečniki. Prevajalka Seta Knop pa je izpostavila, da so ji velik izziv predstavljale tri pripovedne ravni v romanu.

tv/kb
© STA, 2018