Rivalstvo med sindikati lahko zapleta pogajanja z vladno stranjo

piše Sonja Poznič Cvetko

Ljubljana, 13. marca - Za sindikate velja, da so najmočnejši takrat, ko stopijo skupaj, rivalstvo med njimi pa lahko zaplete pogajanja z vladno stranjo. Že od lani jeseni pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja stojita vsaka na svojem stališču glede pogajanj o odpravi plačnih anomalij, val stavkovnih napovedi pa je razmerja med nekaterimi sindikati še zaostril.

Ljubljana.
Stavka.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Mandat aktualne vlade so zaznamovala številna in raznovrstna pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki so na vlado naslavljali vedno nove zahteve, povezane s posameznimi poklicnimi skupinami. Vlada je morala najprej končati že v mandatu prejšnje vlade začeto zgodbo s policisti in z njimi sklenila stavkovni sporazum, s katerim so policisti dobili višje plače.

Po sporazumu s policisti so z zahtevami postali še glasnejši še drugi uniformirani poklici - vojaki in gasilci celo s svojimi stavkovnimi zahtevami. Prav med temi skupinami je bilo zaznati precej primerjanja o tem, kdo si zasluži več.

Ker je bilo več za policiste in zdravnike, so več želeli še drugi

Ravnovesja med poklicnimi skupinami je morala vlada iskati tudi v pogajanjih o plačnih anomalijah, v katera je vložila precej energije. Prvi del je zaprla lani poleti (četudi se je morala ločeno pogajati z gasilci), a s tem znova razburila policiste, ki so s sporazumom izgubili primerjalno prednost z drugimi uniformiranimi poklici. Zaradi tega so policisti letos znova začeli stavko.

V enem od policijskih sindikatov so ob nedavnih razpravah o položaju pripadnikov Slovenske vojske v DZ na svojih spletnih straneh zapisali, da "poklic policista nikakor in v nobenem primeru ne more biti primerljiv z ostalimi uniformiranimi poklici". Kritični so bili do uvrstitve delovnih mest, po kateri je vojaški policist uvrščen za dva plačna razreda višje od "edinega pravega in resničnega policista in kriminalista", finančni preiskovalec pa za en plačni razred višje od policista in kriminalista.

Dodatno je sindikate razburil stavkovni sporazum z zdravniškim sindikatom Fides. Ravno ta sporazum mnogi ocenjujejo kot začetek konca enotnega plačnega sistema, kar vlada sicer zanika. Brez dvoma pa je ob hkratni gospodarski rasti in bližajočih se volitvah dvignil apetite tudi drugih poklicnih skupin v javnem sektorju.

Mnogi tako aktualni vladi očitajo, da je ravno z deljenjem priboljškov posameznim poklicnim skupinam povzročila sedanje nezadovoljstvo, ki se je razvilo v stavkovni val.

Da je bilo krmarjenje med interesi težavno, je priznal tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je pogajanja na vladni strani vodil do sredine februarja. Takrat se je namreč s tega mesta umaknil in ob tem povedal, da čeprav so bila tudi v preteklih letih pogajanja zapletena in trda, pa nikoli doslej ni bilo situacije, da bi imeli na sindikalni strani absolutno nasprotujoča si stališča.

Ločena pogajanja o stavkovnih zahtevah

Ob tokrat postavljeni množici stavkovnih zahtev so v nekaterih sindikalnih organizacijah želeli ločena pogajanja z vlado, tako je vladna ekipa vzporedno peljala četvero pogajanj, in sicer s šolskim sindikatom Sviz, s sindikatoma s področja zdravstvene nege in socialnega varstva, s policijskima sindikatoma in s skupino sindikatov različnih dejavnosti, ki jo vodi Jakob Počivavšek.

Medtem ko so skupina sindikatov pod Počivavškovim vodstvom ter sindikata s področja zdravstvene nege in socialnega varstva uskladili stališča in na ponedeljkovih pogajanjih pred vlado stopili skupaj, se na relaciji s šolskim sindikatom Sviz zaostruje.

Po nekaterih informacijah naj bi bil razlog, da do parafiranja dogovora med vladno stranjo in Svizom ni prišlo, tudi nasprotovanje drugih sindikatov vladni ponudbi Svizu. Prva vladna pogajalka Lilijana Kozlovič je potrdila, da so Počivavškovi sindikati zahtevali nekaj več, ko so videli, kaj ima na mizi Sviz.

V skupini Počivavškovih sindikatov poudarjajo pa, da je nesprejemljivo, da bi bili šolniki tista izjema, ki bi v teh širokih stavkovnih pogajanjih prejela več od drugih. "Za več kot to, da šolstvo skače ven za en plačni razred, ne vidim možnosti," je za STA pojasnila Počivavškova namestnica Ana Jakopič, sicer tudi predstavnica Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije. Da bi sledilo zaostrovanje drugih sindikatov, če bi učitelji tudi z zaostrovanjem stavke izsilili več, svarijo tudi številni drugi.

Po mnenju Jakopičeve ima vlada sedaj na izbiro sesutje enotnega plačnega sistema s skoki pri plačah za posamezne poklicne skupine ali pa ureditev razmer in socialne pravičnosti za najnižje uvrščene. Četrtkova odločitev na vladi, ko bodo potrjevali vladni predlog sindikatom, bo po njenih navedbah pokazala, katerim strankam je do socialnega miru, katerim pa ne. Tudi to, da bi sindikate med seboj sprli, ker tako vladi z nikomer ne bi bilo treba skleniti dogovora, je nekaterim "zelo v interesu", je prepričana.

V Počivavškovi skupini sindikatov je sicer več tudi sindikatov, ki zastopajo najnižje plačane v javnem sektorju, prav tako zastopajo širši spekter zaposlenih, in ne le posameznih ožjih poklicnih skupin, kar vpliva na drugačna pogajalska izhodišča in različno sindikalno moč. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je priznal premoč Svizu, saj da je ta sindikat s svojimi člani močnejši od celotnega sektorja državne uprave, in dodal, da se glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj zaveda svoje politične in sindikalne moči.

Štrukelj pa na očitke o neuravnoteženi ponudbi odgovarja, da vladna ponudba v tem trenutku, ko plača učitelja z univerzitetno izobrazbo za plačo uradnika z enako izobrazbo v povprečju zaostaja za 500 evrov, ne more biti uravnotežena, saj so izhodišča različna. Po njegovem prepričanju morajo torej učitelji dobiti nekaj več, nima pa nič proti zahtevam drugih sindikatov.

Vladi očita podcenjujoč odnos do izobraževalcev in meni, da bi morala njihovo delo vrednotiti enako kot delo drugih, s katerimi "se upravičeno primerjajo". "Razen, če kdo misli, da se ne moremo primerjati, da je delo učitelja ali vzgojiteljice bistveno enostavnejše, manj odgovorno in manj stresno, kot je recimo delo v državni upravi," je dejal in tiste, ki tako menijo, znova pozval, da učiteljem to povedo v oči.

spc/tz
© STA, 2018