Evropski režiserji in scenaristi v podporo direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Vse za čim boljše pogoje za delo in plačilo avdiovizualnih ustvarjalcev

Direktorica mednarodnega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cecile Despringre je ob robu delavnice evropskih avdiovizualnih avtorjev v Ljubljani povedala, da so njihovi ključni izzivi vezani na posodobitev avtorskega prava na evropski ravni s poudarkom na direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Dodala je, da so ravno v ključni točki pogajanj, v katerih želijo evropskim avdiovizualnim ustvarjalcem priboriti čim boljšo pozicijo. Evropski odbor za pravne zadeve bo o vključitvi direktive v avtorsko zakonodajo glasoval konec marca, trenutno potekajo pogajanja na evropski ravni, po njenih besedah pa Evropski svet še ni zavzel stališča do direktive.

Spomnila je, da je 126 pomembnih evropskih scenaristov in režiserjev, med njimi so Victor Bojinov, Costa-Gavras, brata Dardenne, Agnieszka Holland in Christian Mungiu, ter organizacije, v katere so avtorji vključeni, združili moči in objavili peticijo, s katero pozivajo k podpori avtorjem pri sprejemanju direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. V SAA zbirajo podpise podpore v sodelovanju z Združenjem evropskih filmskih režiserjev (FERA) ter Zvezo scenaristov Evrope (FSE). Peticijo so podpisali tudi slovenski avtorji, med njimi Klemen Dvornik, Matevž Luzar, Metod Pevec in Žiga Virc.

Cecile Despringre je poudarila, da z direktivo želijo avtorjem na ravni celotne EU zagotovili neodpovedljivo pravico do nadomestila iz naslova distribucije avdiovizualnih del preko spleta. Trenutno jim ta nadomestila pripadajo zgolj v nekaterih državah. "Zdaj je zelo pomembno, da celoten avdiovizualni sektor združi moči in se mobilizira v tej smeri," je še poudarila.

Da je trenutno v ospredju cilj, da bi avtorji prejeli pravična nadomestila iz naslova distribucije avdiovizualnih del preko svetovnega spleta, je potrdila tudi izvršna direktorica združenja FERA Pauline Durand-Vialle. Poudarila je, da je predvajanje vsebin preko spleta nekaj vsakdanjega in prav je, da avdiovizualni avtorji prejmejo plačilo tudi iz tega naslova, ne zgolj vsled kabelske retransmisije, ki je sicer edina na evropski ravni usklajena pravica do nadomestila. Pomembno je, da se za to v imenu avtorjev zavzemajo tudi kolektive organizacije.

Član izvršnega odbora FERA Peter Carpentier je omenil pomembno zmago v zvezi z Sat-Cab direktivo in reformo avtorskega prava na ravni EU, s katero so člani evropskega parlamenta podprli pomen teritorialne izključnosti avtorskih pravic, ki je izjemnega pomena za kulturno in jezikovno raznovrstnost evropskih avdiovizualnih in kinematografskih del.

Prav tako so njihovi cilji usmerjeni v vse dogovore o tem, kako so avdiovizualna dela ustvarjena in distribuirana, za avdiovizualne avtorje pa je pomembno tudi, kakšen delež prejmejo od te distribucije oziroma kakšna so njihova nadomestila v primeru, da beležijo izjemen uspeh. Pri FERA so pripravili raziskavo, pri kateri je sodelovalo okoli 3700 avdiovizualnih avtorjev iz vse Evrope. Z njo so pridobili podatke o tem, kakšne pravice po zakonu pripadajo avtorjem v posameznih državah članicah ter kako se pravice manifestirajo v praksi, tudi v luči konkretnih izračunov. Podatki so zbrani in čakajo na podrobno analizo.

Slovenija bi lahko nekaj rešitev že vključila v nacionalno avtorsko zakonodajo

V Sloveniji je državni zbor leta 2016 sprejel nov zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Zkuasp), s katerim so se morale slovenske organizacije uskladiti do konca lanskega oktobra. Trenutno se odbora za gospodarstvo in kulturo v DZ posvečata pobudi SDS glede vprašanja monopola, nič pa ni novega glede krovnega zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Zasp), ki je po 23 letih od njegovega sprejema potreben vsebinske prenove. Pred dvema letoma so odločevalci napovedali, da bo spreminjanje slovenske avtorske zakonodaje sledilo reformi avtorskega prava EU.

Direktor Aipe Gregor Štibernik je ob robu delavnice opomnil, da evropska zakonodaja daje zgolj smernice. "Slovenija je pasivna in čaka, da bo najprej druge države uvedle spremembe, nato pa jih bomo z zamudo implementirali. Lahko pa smo na zakonodajnem področju drzni in proaktivni in se v zakonodajnem smislu pridružimo državam, kot sta na primer Španija ali Poljska," je povedal Štibernik.

"Sicer je na evropski ravni zakonodaja šele v fazi priprave in nismo še na stopnji, ko bi morala biti implementirana v nacionalne zakonodaje, a to ne pomeni, da določenih rešitev ne moremo uvrstiti v nacionalno zakonodajo, če le ugotovimo, da so primerne. Menim, da lahko že sedaj uzakonimo principe Pekinške deklaracije" je menil Štibernik.

Ključne direktive na evropski ravni bi morale biti po Štibernikovih predvidevanjih sprejete v roku treh do petih let, zavedati pa se je treba, da bodo že čez nekaj let prišle nove. "Če je za nekoga izgovor za nespremembo zakonodaje, da čaka na sprejete direktive, ima lahko ta izgovor še nadaljnjih 20 let," je sklenil Štibernik.

Delavnica evropskih avdiovizualnih avtorjev v Ljubljani je konstruktivna in produktivna

Delavnica evropskih avdiovizualnih avtorjev je v Ljubljani letos potekala tretjič. Cecile Despringre (SAA) je izrazila veselje, da se v Ljubljani skoraj že tradicionalno srečajo s slovenskimi partnerji dogodka, ki so poleg Aipe še Društvo slovenskih režiserjev ter njegova sekcija scenaristov, in s tujimi partnerji, ki so poleg SAA še FERA in FSE.

"Kljub temu, da smo organizacije raznolike v svojem delovanju nas druži skupni cilj - krepiti pravice avdiovizualnih avtorjev na nacionalnih in evropskem nivoju. Mislim, da so takšne delavnice zelo dobre. To, da potekajo enkrat letno, nam omogoča, da razmislimo o napredku, ki smo ga dosegli od zadnjega srečanja," je poudarila.

Prav tako ljubljansko delavnico kot zelo produktivno ocenjuje Pauline Durand-Vialle: "V teh letih smo ugotovili, da v Ljubljani razpiramo teme, ki so pomembne tako za slovenske režiserje in scenariste kot tudi za celotno evropsko skupnost režiserjev in scenaristov, ki se delavnice udeležujemo. Prav tako pa ne zanemarjamo globalnih vprašanj. Letos se nam je denimo pridružil predstavnik Mednarodne konfederacije društev avtorjev in skladateljev CISAC, kar je za nas zelo koristno."