Evropski avdiovizualni avtorji v Ljubljani združeni na delavnici

Ljubljana, 1. februarja - Začela se je tretja delavnica evropskih avdiovizualnih avtorjev, na kateri bo v ospredju, kako učinkovito oblikovati nacionalno in evropske politike na področju avtorske pravice. Direktor Urada RS za intelektualno lastnino Vojko Toman je poudaril pomen ozaveščanja avtorjev in ostalih o pravicah, ki izhajajo iz intelektualne lastnine.

Toman je dejal, da je za avtorje izjemnega pomena, da svoje pravice poznajo in da so zaščitene. Dodal je, da imajo avtorji in drugi ustvarjalci pomembno vlogo v naši družbi, saj s svojimi stvaritvami bogatijo kulturo posamezne države in hkrati ustvarjajo kulturno raznolikost. Sodelujočim je zaželel obilo plodnih razprav.

Predsednik Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa) Gregor Štibernik je pred začetkom delavnice, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev (DSR) in njegovo sekcijo scenaristov ter tujimi organizacijami, za STA izrazil veselje, da se je delavnica "prijela" in jo kolegi iz Evrope v začetku leta že pričakujejo.

Po njegovih besedah bo fokus letošnjega srečanja na kolegih z vzhodnega Balkana, v ospredju razprav pa bo, kako opolnomočiti imetnike avtorskih pravic in vzpostaviti sistem kolektivnega upravljanja povsod, kjer ga še ni. Kjer pa ta že obstaja, bi si ga po Štibernikovih besedah želeli razširiti tudi na druge oblike uporabe, saj ugotavljajo, "da je avdiovizualni sektor v primerjavi z glasbenim ali literarnim deprivilegiran. Za to ni nobenega razloga, sploh skozi prizmo uporabe, ki na področju avdiovizualnih del skokovito raste".

Sicer imajo pri Aipi tudi svoje stališče glede pobude SDS, da bi avtorsko zakonodajo spremenili tako, da bi imeli avtorji pravico do proste izbire med individualnim in kolektivnim upravljanjem svojih pravic, o čemer teče beseda v DZ.

Štibernik je spomnil, da je pred leti uporabo monopola zavrnila večina imetnikov, kolektivne organizacije in tudi uporabniki pravic. "Tuja praksa kaže, da je de facto ali de iure monopol povsod prisoten, kjer ga pa ni, pa imajo gromozanske težave. Denimo v Romuniji imajo 18 kolektivnih organizacij in na njihovem uradu samo za nadzor kolektivnih organizacij dela 60 ali 70 ljudi, kar je stanje, ki si ga v Sloveniji ne želimo, niti ni potrebno," je pojasnil.

Po besedah Štibernika bodo imetniki pravic zagotovo preživeli, večjo težavo prepoznava pri uporabnikih, "ki ta hip prejemajo eno položnico ali dve za različne vrste pravic, ob spremembi trenutnega stanja pa se zna zgoditi, da bodo prejemali tudi po deset položnic". To pa je daleč od predloga, da bi uvedli skupno položnico.

Predstavnik Društva slovenskih režiserjev Klemen Dvornik, ki je odprl delavnico, je povedal, da bo ta razdeljena na tri sklope, v katerih bodo osrednjo temo Kako učinkovito oblikovati nacionalno in EU politike na področju avtorske pravice osvetlili z različnih vidikov.

Kot prvi je svojo študijo treh primerov o tem, kako lahko avtorji do tistega, kar jim pripada, pridejo na različne načine, predstavil izvršni direktor britanskega združenja Directors UK Andrew Chowns. Primer vzpostavitve belgijskega avtorskega združenja DeAuteurs, namenjenega predvsem v Belgiji živečim nizozemskim avtorjem, pa je predstavila njegova predstavnica Barbara Persyn.

Današnji dan bo zaokrožila okrogla miza o tem, kako strokovno in upravljavsko okrepiti kolektivne organizacije na Balkanu. V petek bodo v Hotelu Slon med drugim spregovorili o pravičnemu nadomestilu za avtorje. Naprej bodo predstavili načine, kako priti do takšnega nadomestila in kakšne so pravne podlage za to ter kakšna je pogajalska moč avtorjev in avtorskih organizacij.

mce/mce
© STA, 2018