Z optimizacijo delovnih procesov bolnišnici skozi krizo brez izgub

Ljubljana, 30. januarja - Slovensko zdravstvo se pogosto uvrsti na naslovnice zaradi slabih novic, obstajajo pa tudi pozitivni primeri vodenja in upravljanja v javnem zdravstvenem sistemu. V sežanski bolnišnici in URI Soča so se denimo lotili prenove poslovnih procesov in uspeli optimizirati poslovanje bolnišnic do te mere, da so tudi med finančno krizo poslovali pozitivno.

Ljubljana, Hotel Slon.
AmCham Fokus o prednostih in slabostih slovenskega zdravstvenega sistema, sodelovala sta direktorica Bolnišnice Sežana Silvana Šonc in generalni direktor URI Soča Rober Cugelj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Silvana Šonc je vodenje sežanske bolnišnice prevzela pred 20 leti. Po njenih besedah je bila bolnišnica takrat tik pred zaprtjem, v razsulu, brez kadra in z zmanjšanimi pogoji za poslovanje. Takoj, ko so kolikor toliko uspeli izboljšati poslovanje, so se lotili prenove poslovnih procesov dela.

"Na tem smo intenzivno delali tri ali štiri leta. Ni pa to nikoli dokončan proces. Še vedno delamo na vzpostavitvi optimalnih procesov. Posamezne poklicne skupine se takšnim spremembam zelo težko prilagajajo. A imeli smo zelo dobro poslovno podporo in tako tudi uspeli," je dejala na današnjem pogovoru v organizaciji Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham).

Prenove poslovnih procesov so se lotili tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča. Po besedah generalnega direktorja inštituta Roberta Cuglja so šli v prenovo leta 2008, v "zlatih časih slovenskega zdravstva", ko je bilo denarja razmeroma dovolj.

"Na začetku je bilo ogromno uporov, ker je bilo ljudem luštno delati po starem," je dejal. Zaposlene so prepričali tako, da so jim obljubili, da ne bo odpuščanja. V začetku leta 2010, ko so začeli z novim sistem delovanja URI, so imeli šest mesecev kaos, nato pa so se začeli kazati rezultati. "V prvem letu ali letu in pol smo privarčevali 15 odstotkov na materialnih stroških. Ljudje so namreč začeli ugotavljati, da jih nadzorujemo in niso več naročali kot hrčki," je dejal. Šončeva je dodala, da je prenova procesov omogočila bistveno bolj pregleden sistem poslovanja.

Obe bolnišnici sta torej krizo prebrodili brez izgub, tako da tudi nista del sanacije bolnišnic. "Naš cilj je pozitivno poslovanje, medtem ko je zdravljenje bolnikov naše poslanstvo. Z minusom se ne moreš razvijati," je dejal Cugelj.

Šončeva pa je opozorila, da so vse bolnišnice, ki niso del sanacije, tudi ozko specializirane in imajo konstantno vodenje, torej se direktorji ne menjajo konstantno.

Sicer pa si Šončeva kot vzor organizacije bolnišnice postavlja zasebni center za kardiovaskulane bolezni Medicor. "Če bi lahko sama odločala, bi organizacijsko strukturo postavila po njih. Ta je zelo jasna, enostavna in zelo učinkovita. A obstajajo tudi drugi primeri z dobro organizacijo, denimo URI Soča ali Golnik," je dodala.

Poleg optimizacije poslovnih procesov pa v obeh bolnišnicah uvajajo tudi digitalizacijo. V URI Soča so po Cugljevih besedah sedaj v procesu digitalizacije kliničnih poti, stremijo pa tudi k temu, da bi za čim več storitev potrebovali čim manj kadra. To je po njegovem mnenju še posebej pomembno zaradi večanja števila obravnav in starajoče se populacije.

V sežanski bolnišnici pa so denimo bolnišnične oddelke povezali s cevno pošto, s čimer so skoraj povsem ukinili transporte po hiši. "S tem sledimo cilju, naj ljudje delajo v procesih, ne pa zapravljajo čas za odvečne korake," je dejala Šončeva. Prav tako imajo sistem beleženja storitev v bolniški sobi, kar pomeni, da zdravstveno osebje v e-karton zabeleži vse, kar se dogaja z bolnikom. Testirajo pa tudi delitev terapije bolniku z odčitavanjem črtne kode.

Krištofer Zevnik pa je na srečanju AmCham predstavil platformo Medikont, v katero je vključenih skoraj 100 zasebnih zobozdravnikov v Sloveniji. Platformo je vzpostavil leta 2011 in služi skupnemu neposrednemu naročanju medicinskih pripomočkov pri proizvajalcih. Po njegovih besedah so uspeli bistveno znižati cene materialov, marža je takoj padla za skoraj 70 odstotkov.

Priznava pa, da je takšen sistem bistveno bolj mogoč pri zasebnikih, kot pri javnih izvajalcih, ki so sistemsko omejeni s pravili javnega naročanja.

30.1.2018 18:08 ago/pa