V javnem sektorju doslej tri splošne stavke

Nekatere pomembnejše stavke v javnem sektorju in dogodki, ki so pripeljali do napovedi letošnjih stavk:

1993

1. december - Splošna opozorilna stavka sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Zahtevali so sklenitev kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

1994

10.-11. januar - Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, članov sindikata Fides.

1995

14. december - Splošna opozorilna stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Zahtevali so izboljšanje socialnoekonomskega položaja zdravnikov in zobozdravnikov.

1996

18.-20. marec - Novinarji RTV Slovenija so začeli stavkati zaradi nespoštovanja kolektivne pogodbe, podpisane leta 1992, ki je veljala za vse poklicne novinarje v Sloveniji.

21. marec-12. april - Zaradi neuspešnih pogajanj z vlado so začeli stavkati zdravniki in zobozdravniki sindikata Fides. Stavkali so do 12. aprila, ko so z vlado podpisali sporazum in aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.

22. maj - Univerzitetni učitelji in delavci v znanstveno-raziskovalnih inštitutih Univerze v Mariboru so izvedli opozorilno stavko.

26. junij - Sindikat državnih in družbenih organov je na večini slovenskih okrajnih in okrožnih sodišč pripravil opozorilno stavko sodnega osebja. Delavci v pravosodju so zahtevali povečanje plač, sprejem novih sistematizacij z ustreznimi nazivi delovnih mest in takojšnjo sklenitev pogodbe o pogojih dela sindikata na sodiščih.

1998

23. februar - Radiofiziki, zaposleni na Onkološkem inštitutu Ljubljana, so izvedli opozorilno stavko in zahtevali zvišanje plačne osnove.

31. marec - Zaposleni v visokem šolstvu in znanosti na ljubljanski in mariborski univerzi in nekaterih raziskovalnih inštitutih so izvedli opozorilno stavko.

2000

6. oktober - Zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, lekarnah, domovih za ostarele, zavodih za zdravstveno varstvo in centrih za socialno pomoč so izvedli dvourno opozorilno stavko.

10. oktober - Splošna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov z zahtevo po uresničitvi aneksa iz aprila 1998 o dokončni uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi.

2001

15. junij - Sindikat farmacevtov Slovenije Sifarm je pripravil dvourno stavko, ki je potekala v večini lekarn po Sloveniji.

2002

19. marec - Začela se je dvotedenska splošna zdravniška stavka oz. posebna oblika protesta. Zdravniki in zobozdravniki so do 5. aprila delali po 40 ur tedensko.

2004

25. maj - Potekala je enourna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ker predstavnikom zdravniškega sindikata Fides in ministrstva za zdravje ni uspelo doseči dogovora glede delovnega časa zdravnikov.

3.-6. oktober - Začetek splošne stavke slovenskih novinarjev zaradi zahteve po začetku pogajanj o nacionalni kolektivni pogodbi za novinarje. Novinarji so stavko prekinili po treh dneh, čeprav združenje za tisk in medije pri GZS stavkovnih zahtev sindikata ni sprejelo v celoti.

2006

3. marec - Enaindvajset sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča je sklenilo, da bodo zaradi plačne reforme v sodstvu delali le toliko, kot od njih zahteva sodniška norma. Pridružili so se jim še sodniki preostalih oddelkov omenjenega sodišča.

2007

7. maj - Policijski sindikat Slovenije je na mejnem prehodu Dolga vas izvedel enourno opozorilno stavko.

26.-27. november - Cariniki so stavkali zaradi zahtev po ustreznem vrednotenju pooblaščenih uradnih oseb.

2008

8. april - Slovensko sodniško društvo je na sedežih sodišč pripravilo opozorilne protestne shode zaradi nezadovoljstva s plačno reformo.

9.-11. junij - Opozorilna stavka več kot 80 odstotkov slovenskih sodnikov. V tem času so sodniki izvrševali svojo funkcijo le v najnujnejših zadevah, med drugim v kazenskih in prekrškovnih zadevah, ki jim je grozilo zastaranje.

1. julij - Začetek desetmesečne bele stavke sodnikov. Stavko so končali 24. aprila 2009.

2009

29. julij - Sindikat zdravstva in socialnega varstva je začel stavko zaradi neizpolnjevanja zahtev iz dogovora, sklenjenega z ministrstvom za delo. Stavko je odpovedal 28. septembra v varstveno-delovnih centrih.

2010

1. september - Zdravniki so zaradi sprejetja novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju preklicali soglasja za delo preko polnega delovnega časa. Tako so bili pripravljeni delati 40 ur tedensko. Teden dni kasneje pa sta vlada in Fides dosegla dogovor in podpisala sporazum glede reševanja razmer v zdravstvu, s katerim so prekinili zaostrujoče razmere v zdravstvu.

27. september-13. oktober - Dotlej največja stavka javnega sektorja, v kateri je sodelovalo približno 80.000 zaposlenih. Med drugim so stavkali policisti, cariniki, veterinarji, zaposleni na upravnih enotah, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kulturi. Sporazum o zamrznitvi stavke so predstavniki vlade in 21 sindikatov javnega sektorja podpisali 5. oktobra, 13. oktobra pa se je stavka končala.

2011

September - Sindikati javnega sektorja so napovedali začetek stavkovnih aktivnosti v primeru, da bi DZ sprejel predlog novele interventnega zakona, ki bi omejila zaposlovanje v javnem sektorju, in sporno dopolnilo odbora DZ za lokalno samoupravo za štiriodstotno znižanje plač. Ker DZ ni podprl novele, so sindikati ustavili načrtovane stavkovne aktivnosti.

2012

18. april - Okoli 100.000 javnih uslužbencev je stavkalo proti predlaganim vladnim varčevalnim ukrepom, koordinacija stavkovnih odborov je protestno zapustila pogajanja z vlado. Ta so se sicer kasneje nadaljevala in 9. maja so vlada in sindikati javnega sektorja dosegli stavkovni sporazum. Dan pozneje ga je podpisalo 14 od 21 sindikatov, poleg tega je 20 od 33 sindikatov podpisalo dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih. Večina sindikatov je stavko končala, med podpisniki sporazuma ni bilo policijskih sindikatov, ki so nadaljevali stavko.

18. maj - Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so v skladu z dogovorom o ukrepih na področju plač v javnem sektorju podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor. Vlada je začela pogovore s predstavniki policijskih sindikatov o umiku pobude za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Tako je 30. maja vlada z obema policijskima sindikatoma podpisala sporazum in kolektivno pogodbo za policiste. Policijska sindikata sta umaknila referendumsko pobudo o zakonu za uravnoteženje javnih financ, stavka policistov je bila prekinjena.

2013

11. januar-30. junij - Policijski sindikat Slovenije je stavkal zaradi neizpolnjevanja stavkovnega sporazuma, podpisanega maja 2012. Stavko so končali z dogovorom, da se sredstva za plače v letih 2013 in 2014 ne smejo zmanjšati.

23. januar - Potekala je splošna stavka javnega sektorja zaradi predvidenega znižanja mase sredstev za plače v javnem sektorju, kar bi imelo za posledico tudi odpuščanje zaposlenih. Stavki se je pridružilo blizu 100.000 javnih uslužbencev.

2015

22. april - Zdravniki v okviru zdravniškega sindikata Fides in sindikata Pratik.um so izvedli enourno stavko zaradi neurejenih standardov in normativov.

28. maj - Zdravniki so izvedli enodnevno stavko zaradi nesprejetja standardov in normativov iz modre knjižice iz leta 2008.

18. november - Policisti so zaradi neizpolnjenih obljub v preteklosti, med drugim zvišanja plač, na vrhuncu migrantske krize začeli stavko. 10. decembra se je približno 3000 stavkajočih policistov zbralo na shodu, 23. decembra pa se je v okviru stavkovnih aktivnosti polovica policistov odločila za množičen odhod na dopust.

2016

2. junij - Vlada in policijska sindikata so podpisali stavkovni sporazum. Med drugim so se dogovorili o ureditvi osnovnih plač in odpravi glavnih anomalij, skupaj so bili ukrepi vredni 10,3 milijona evrov.

9. junij - Sindikati javnega sektorja so pripravili protest zaradi vladne opustitve socialnega dialoga pri pogajanjih o plačah. Vlada je postopno odpravo omejitev pri plačah postavila v leto 2020 ter predlagala zamrznitev oz. zamik izplačil novih napredovanj, pogajanja so se nadaljevala konec junija.

5. oktober - Policisti so po 323 dneh uradno končali stavko, saj so bili izpolnjeni dogovori iz stavkovnega sporazuma.

8. november - Začetek stavke zdravniškega sindikata Fides, v kateri so zahtevali sprejem standardov in normativov za zdravnike ter spremembo plačnega sistema v javnem sektorju, po katerem bi med drugim lahko po novem presegli 57. plačni razred. Stavko so začeli v obliki doslednega spoštovanja 40-urnega delovnika, kar so s prekinitvami izvajali nekaj tednov, decembra pa so podpisali sporazum o začasni zamrznitvi stavke.

2017

24. marec - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin sta podpisala aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike, zdravniki pa so znova zamrznili stavko, ki so jo po prekinitvi novembra 2016 v marcu znova zaostrili. Aneksa uvajata standarde in normative dela zdravnikov ter med drugim spreminjata vrednotenje delovnih mest specializantov. Dogovorili so se tudi o pilotnem projektu variabilnega nagrajevanja zdravnikov, ki ga je vlada potrdila aprila.

27. julij - Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali anekse h kolektivnim pogodbam, s katerimi se je uveljavil dogovor o odpravi plačnih anomalij do 26. plačnega razreda. Nekateri sindikati so sicer svoje podpise prispevali naknadno.

5. oktober - Poklicni gasilci, nezadovoljni z večmesečnimi pogajanji o odpravi anomalij, so na protestnem shodu pred poslopjem vlade zahtevali zvišanje osnovnih plač, že pred tem so zagrozili tudi s stavko.

15. november - Izredna letna konferenca sindikata Fides je sprejela sklep o končanju stavke, ki so jo spomladi zamrznili, čeprav vse zaveze iz stavkovnega sporazuma dotlej še niso uresničili.

30. november - Začetek stavke na agenciji Sova, ki še traja. Med stavkovnimi zahtevami sta primerljivost njihovih plač s policijskimi in kadrovska okrepitev.

30. november - Glavni odbor šolskega sindikata Sviz je sprejel odločitev o stavki v vzgoji in izobraževanju, za katero se je nato v decembru opredelilo več kot 37.000 zaposlenih. Stavka bo 14. februarja 2018, med stavkovnimi zahtevami pa so zvišanje osnovnih plač učiteljev ter drugih izobraževalcev od vrtca do univerze, ustrezno vrednotenje razredniškega dela in 1200 evrov bruto regresa za vse zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.

18. december - Več sindikatov iz pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, je napovedalo stavko za 24. januar 2018. Zahtevajo ustrezno ovrednotenje dela v okviru enotnega plačnega sistema in odpravo še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem plač.

21. december - Policijska sindikata sta napovedala začetek stavke zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve za 12. februar 2018 ob 7. uri. Prepričani so, da je vlada z aneksom h kolektivni pogodbi za državno upravo, ki ga je s predstavniki sindikatov podpisala poleti po pogajanjih o odpravi plačnih anomalij, enostransko posegla v pravice in vzpostavljena razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom iz leta 2016.

2018

8. januar - Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je preklical za 10. januar napovedano stavko, stavkovnega odbora še niso razpustili, saj ga ohranjajo do izpolnitve zavez iz stavkovnega sporazuma. Slednji prinaša višje plače vsem operativnim gasilcem.

9. januar - Sindikat delavcev v zdravstveni negi in sindikat zdravstva in socialnega varstva sta za 13. februar napovedala začetek stavke, začeli jo bodo z dvourno opozorilno stavko. Med stavkovnimi zahtevami so dvig plač in odprava varčevalnih ukrepov, uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na dan praznika, v nedeljo in ponoči ter določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.