16 dni do OI - Ko Un, večni kandidat za Nobelovo nagrado

Ko Un velja za najpomembnejšega sodobnega južnokorejskega pesnika. Napisal in izdal je več kot 135 del, med njimi romane, eseje, razprave in muzikale, največja pesnitev pa je njegovo življenje samo, so zapisali v Študentski založbi ob lanskem izidu zbirke pesmi Pišem v zrak. Ko Un slovi tudi kot avtor monumentalne, nezaključene pesnitve Deset tisoč duš, ki obsega že 30 zvezkov pesmi in je posvečena izbranim ljudem, ki jih je avtor srečal v svojem življenju.

Po smrti delavca Jeon Tae-Ila, ki se je v protest diktatorskemu režimu zažgal leta 1970, je Ko Un postal aktivist in bil zaradi svojih gorečih prepričanj tudi večkrat zaprt. Med drugim je znan po prizadevanjih za združitev obeh Korej.

Med deli južnokorejskih avtorjev, ki so dostopna v slovenščini, je tudi Prosim, pazi na mamo (založba Modrijan), ki jo podpisuje ena najbolj branih sodobnih južnokorejskih pisateljic Shin Kyung-sook. Gre za zgodbo o družinskih vezeh, nasprotjih med generacijami, med sodobnostjo in tradicijo, mestom in podeželjem, predvsem pa o premostitveni moči ljubezni. Za to delo je avtorica kot prva Korejka in prva ženska nasploh leta 2012 prejela nagrado za najboljši azijski roman leta 2011. Obsežni literarni opus Shin Kyung-sook sicer tvorijo romani, kratke zgodbe in eseji.

Mednarodno pozornost pa je lani z romanom Vegetarijanka vzbudila južnokorejska pisateljica Han Kang, saj je zanj predlani prejela mednarodnega bookerja. Predsednik žirije za nagrado Boyd Tonkin je na podelitvi pripoved o ženski, ki si želi živeti kot rastlina, označil kot "lirično in bolečo", po njegovih besedah pa gre za knjigo "nežnosti in terorja". "Skozi to ekstremno pripoved sem začutila, da lahko zastavljam vprašanja, težka vprašanja, povezana z biti človek," je povedala avtorica.

Ljubiteljem stripa je poznan tudi Jung, katerega trilogijo Medena koža je mogoče prebirati tudi v slovenskem prevodu. Jungova osebna zgodba, ki jo opisuje v stripu, odpira zanimivo temo. Ob koncu korejske vojne je bilo namreč na tisoče korejskih otrok posvojenih na Zahod. Med njimi je bil tudi stripar z umetniškim imenom Jung, ki ga je posvojila belgijska družina in je nato v svojem delu razmišljal o pomenih identitete, izkoreninjenosti in mešanja kultur. Po stripovski trilogiji je v režiji Junga in Laurenta Boileauja nastal tudi animirani film.