36 dni do OI - od veslaškega prvenca do Šmarne gore

Seul, 3. januarja - Bližnje olimpijske igre v južnokorejskem Pyeongchangu bodo slovenskim športnikom ponudile priložnost, da na novo obogatijo anale slovenskega športa. A prav Južna Koreja je že med prizorišči, kjer so Slovenci v preteklosti že blesteli in pisali zgodovino.

Rusija.
Olimpijski krogi, olimpijske igre.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

V novejši zgodovini slovenskega športa je na prvem mestu zanesljivo prvi nastop slovenske nogometne reprezentance na svetovnih prvenstev. Ekipa pod taktirko Srečka Katanca in takrat prvega zvezdnika ekipe Zlatka Zahovića je spisala pravljico, v katero ni verjel nihče. Nogometaši so se leta 2000 prvič uvrstili na evropsko prvenstvo in dve leti kasneje tudi na svetovno prvenstvo, ki sta ga gostili Japonska in Južna Koreja.

Slovenija je nastopila v Južni Koreji, rezultatsko pa reprezentanca tam ni bila uspešna. Izgubila je s Španijo z 1:3, Južnoafriško republiko z 0:1 in proti Paragvaju še enkrat 1:3. A ostala je zavest, da se tudi mala Slovenija lahko prebije med svetovne nogometne velikane. Žal je nastop zaznamovala tudi "afera Šmarna gora" po porazu s Španijo, po kateri je moral po sporu na relaciji Katanec - Zahović slednji zapustiti izbrano vrsto.

Že pred tem je Seul leta 1988 gostil poletne olimpijske igre, zadnje, na katerih so Slovenci nastopali za nekdanjo državo Jugoslavijo. Velik je bil predvsem delež Slovencev pri kolajnah jugoslovanskih reprezentanc. Jure Zdovc in Polona Dornik sta se s Korejskega polotoka s košarkarskima reprezentancama vrnila s srebrom, z rokometno reprezentanco sta bron osvojila Rolando Pušnik in Iztok Puc.

V Seulu 1988 se je začela tudi slovenska veslaška zgodovina s prvo olimpijsko kolajno, ki sta jo osvojila Sadik Mujkić in Mitja Prešeren. Kasneje sta bila prav dva veslaška čolna, v enem je vnovič nastopal Mujkić, tista, ki sta štiri leta kasneje Sloveniji priborila prvi olimpijski kolajni v samostojni slovenski ekipi, v nadaljevanju pa se je do Londona 2012 nabralo šest veslaških kolajn, med katerimi je bila leta 2000 celo zlata Iztoka Čopa in Luke Špika v dvojnem dvojcu.

Nazadnje je v Južni Koreji na atletskem svetovnem prvenstvu leta 2011, ki ga je gostil Daegu, izstopal slovenski metalec kladiva Primož Kozmus, olimpijski prvak iz Pekinga 2008, ki je v Koreji osvojil bronasto kolajno.

V zimskem športu je ostalo v spominu biatlonsko svetovno prvenstvo 2009 v zdaj olimpijskem Pyeongchangu. Tam je Teja Gregorin na 15-kilometrski razdalji osvojila srebro, prvo kolajno za slovenski biatlon na svetovnih prvenstvih sploh. Že dan prej je bil na moški 20-kilometrski tekmi bronast tudi Jakov Fak, a takrat še v hrvaškem dresu.

ag/zzb
© STA, 2018