19 dni do OI - Koreja tudi v 21. stoletju ni našla enotnosti in miru

Sodeč po legendi je prvo korejsko kraljestvo Gojoseon leta 2333 pred našim štetjem ustanovil Dangun, ki se je spustil iz nebes. Po padcu prvega kraljestva pa se je polotok razdelil na številna manjša. V 10. stoletju je vzniknilo kraljestvo Goryeo, po katerem se tudi imenuje današnja Koreja.

Polotok so nato v 13. stoletju zasedli Mongoli, po 150 letih pa je prišla pod različne kitajske vplive, kar je trajalo vse do leta 1895, ko je v prvi japonsko-kitajski vojni slavila Japonska. Dve leti kasneje je Kitajska Koreji priznala popolno suverenost in nastalo je korejsko cesarstvo. Japonska je že v tem času širila svoj vpliv v Koreji. Leta 1905, po rusko-japonski vojni, pa je dokončno postala japonski protektorat. Potem ko je odstopil še korejski cesar, je bila do konca druge svetovne vojne del japonskega cesarstva.

Zaveznici v drugi svetovni vojni, ZDA in Sovjetska zveza, sta neposredno po predaji Berlina in Tokia nadaljevali s politiko za prevlado na zemeljski obli, ki je pomenila tudi delitev Koreje na sever in jug po 38. vzporedniku. Nadaljevala so se pogajanja o novi Koreji, ki ob vztrajanju Američanov in Rusov niso obrodila sadov. Avgusta leta 1948 so po volitvah na jugu razglasili ustanovitev Republike Koreje, septembra 1949 je bila nato na severu ustanovljena Demokratična ljudska republika Koreja.

Obe vladi sta se smatrali za legitimni vladi celotne Koreje, kar je leta 1950 pripeljalo do Korejske vojne, pri čemer je imel sever veliko podporo predvsem Kitajske, jug pa ZDA, ki so vodile enote Združenih narodov. V krvavem obračunu je v treh letih življenje izgubilo več kot tri milijone ljudi, konec konflikta pa meje, za katero sta se po vojni zmenili ZDA in Sovjetska zveza, skorajda ni spremenil, nova je bila le demilitarizirana cona med državama. Mirovne pogodbe sprti strani do danes nista podpisali in sta uradno še vedno v vojni. ZDA imajo še na današnji dan vojaška oporišča v Južni Koreji, od leta 1958 do 1991 pa so imele tam tudi jedrsko orožje.

Severna Koreja je po oboroženem spopadu nadaljevala s trdo socialistično politiko, na jugu je vladala vojaška diktatura. Med državama je predvsem med leti 1966 do 1969 prišlo do manjših oboroženih konfliktov v demilitarizirani coni. Najmočnejša pa je bila propagandna vojna med sistemoma. A jug je v 80. letih prejšnjega stoletja po študentskih nemirih le našel pot v demokracijo in ekonomski razvoj, ki je državo popeljal med vodilne azijske gospodarske sile, sever se je vse bolj izoliral, še posebej pa se je položaj poslabšal po uvedbi demokratičnih procesov v svetu in razpadu Sovjetske zveze.

Tudi jug je dolgo potreboval za pot v zahodno demokracijo, saj so bile prve demokratične predsedniške volitve izvedene šele konec leta 1987. Leto kasneje je Seul gostil tudi poletne olimpijske igre, ki pa jih je Pjongjang bojkotiral, saj so želeli v Severni Koreji izvesti skoraj polovico olimpijskih tekmovanj, a do ustreznega dogovora z Mednarodnim olimpijskim komitejem ni prišlo. Kako zelo sta bili državi sprti, potrjuje tudi dejstvo, da sta se predsednika vlad obeh držav prvič sestala šele leta 1990, leto kasneje sta obe državi postali članici Združenih narodov.

Severna in Južna Koreja sta se leta 1992 dogovorili za območje brez atomskega orožja, a leto dni kasneje je od sporazuma odstopila Severna Koreja. Na osnovi krize, ki je bila po razpadu Sovjetske zveze vse hujša, pa je Severna Koreja 1994 podpisala dogovor z ZDA, da bo v zameno za pošiljke pomoči in energije zamrznila atomske programe. Severna in Južna Koreja sta si prišli bližje po letu 1998, ko se predvsem na pobudo juga pojavi ploden dialog in gospodarsko sodelovanje, katerega cilj je združitev obeh Korej. Leta 2000 sta se predsednika obeh držav dogovorila za še več oblik sodelovanja.

Do napetosti je vnovič začelo prihajati po letu 2002, ko so ZDA predložile dokaze o bogatenju urana v Severni Koreji, 2005 država pa je Pjongjang potrdil, da za samoobrambo proizvaja tudi jedrsko orožje in že leto kasneje je testiral raketo dolgega dosega, ki bi lahko dosegla Aljasko. Združeni narodi so zato uvedli sankcije proti Severni Koreji. Pjongjang ni popustil in sledijo so nove provokacije, ki so leta 2016 privedle do zaprtja posebne gospodarske cone obeh držav v Kaesongu (Severna Koreja).

Vse kaže, da se je položaj še poslabšal z zadnjimi volitvami ZDA, ko je predsednik Donald Trump javno zagrozil z napadom na Severno Korejo in pojavila so se tudi ugibanja o varnostni grožnji za zimske olimpijske igre v Pyeongchangu, kjer prav veliko od želja po sodelovanju med severom in jugom ni ostalo. Bo pa Severna Koreja za razliko od leta 1988 tokrat sodelovala na igrah, zaenkrat sta si vozovnici za nastop na igrah priborila severnokorejska umetnostna drsalca med športnimi pari.