Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Borut Pahor - novi stari predsednik

pripravila Mojca Zorko

Ljubljana, 12. novembra - Borut Pahor ostaja edini, ki je okusil moč funkcij predsednika DZ, vlade in države. Slednje mu je uspelo dvakrat. Maneken, turistični vodič in učitelj plavanja je bil v študentskih letih, preden je obete v diplomaciji zamenjal za delovanje v slovenski politiki. Kot kažejo tudi današnji rezultati, se mu je ta odločitev obrestovala.

Šempeter pri Gorici, Krajevni urad Šempter.
Predsedniške volitve 2017.
Kandidat za predsednika republike Borut Pahor je oddal svoj glas na predsedniških volitvah.
Foto: Stanko Gruden/STA

Po Milanu Kučanu je Pahor prvi, ki bo funkcijo predsednika republike opravljal dva mandata. V drugega bo stopil z nižjo podporo volivcev kot pred petimi leti. Kljub temu pa ne kritike izzivalcev ne nekdanjih zaveznikov niso odvrnile okoli 53 odstotkov volilcev, ki so mu namenili glas v drugem krogu. Ljudje ga imajo radi očitno prav zaradi lastnosti, ki mu jih politični tekmeci in analitiki očitajo: prijaznost, všečnost, neopredeljevanje za leve ali desne.

Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni kot edini otrok učitelja in šivilje. Oče mu je umrl, ko je bil star devet let. Politične ambicije je kazal že na novogoriški gimnaziji, saj je bil v vodstvu mladinske organizacije. Doštudiral je mednarodne odnose.

Po javno dostopnih podatkih je s 26 leti postal najmlajši član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato še član njegovega predsedstva. Poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine RS. V letih 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca DZ. V letih 1996 in 1997, ko je prevzel tudi vodenje tedanje ZLSD (danes SD) je bil podpredsednik, v mandatu 2000-2004 pa predsednik DZ.

Junija 2004 so ga volivci z zadnjega mesta kandidatne liste SD s prednostnimi glasovi izvolili za poslanca v Evropskem parlamentu. Petletnega mandata ni končal, saj je bil na volitvah 2008 znova izvoljen za poslanca v DZ, SD pa je zmagala z dobrimi 30 odstotki glasov. Pahor je prevzel mandatarstvo in levosredinsko vlado sestavil z LDS, Zares in DeSUS. A se, prizna, kot premier ni izkazal.

Pohvali se lahko sicer, da je oče arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, ki je dobil referendumsko podporo. Za razliko od zunanjih pa je bila Pahorjeva vlada bistveno manj uspešna v notranjepolitičnih zadevah. Četudi je v volilni kampanji sam svaril pred gospodarsko in finančno krizo, se z njo niso znali spopasti. Rešitev za vstopnico na francosko-nemški vlak je iskal v zadolževanju in klestenju sredstev, med drugim za vojsko.

Pahorjev semafor ukrepov je vse prevečkrat kazal rdečo ali rumeno luč, ko mu v DZ ni uspelo dobiti podpore za nekatere zakonodajne spremembe, strukturne reforme pa so padle na referendumu. Dokončno je koalicija razpadla z izstopom DeSUS in Zares. Pahor je na imenovanje paketa novih ministrov takrat že manjšinske vlade vezal zaupnico, a je ni dobil in Sloveniji konec leta 2011 pridelal predčasne volitve. SD je dobila le okoli deset odstotkov glasov, Pahor pa se je na kongresu junija 2012 po 15 letih vodenja poslovil s čela stranke.

Je pa napovedal boj za mesto predsednika republike, nato z nenavadno kampanjo, med katero je opravljal najrazličnejša dela, leta 2012 v drugem krogu premagal favoriziranega aktualnega predsednika Danila Türka. Tudi z glasovi desnosredinskih volivcev je nabral 67,4-odstotno podporo.

V prvem predsedniškem mandatu je izpostavljal nujnost preseganja ideoloških delitev in dogovarjanja med političnimi opcijami. Da je temu naklonjen, je bilo sicer vidno že prej, med drugim v letih 2004-2008, ko je takrat opozicijska SD stopila v partnerstvo za razvoj z vlado Janeza Janše.

Iskanje kompromisov je bilo vidno pri njegovem uspešnem predlaganju ustavnih sodnikov. Manj srečno roko je imel pri imenovanju KPK, kjer si sicer želi spremembe postopka imenovanja.

Tudi kot poveljnik obrambnih sil ima premalo pristojnosti, meni. Vztraja, da je z javnim izpostavljanjem slabe ocene pripravljenosti premaknil javno mnenje v prid večji finančni podpori vojski. V novem mandatu pa pričakuje "celovito vizijo novega koncepta zagotovitve varnosti".

Pomembne korake za spravo vidi v pokopu žrtev iz Hude jame ter postavitvi spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Mednarodni politični parket mu ni tuj. Dobre odnose je gradil tako z muslimanskim svetom, Rusijo in ZDA. V vrhu njegove agende pa so, tudi zaradi arbitražne odločitve, odnosi s Hrvaško. Je velik zagovornik federacije Združenih držav Evrope in je prepričan, da mora Slovenija ostati del jedrne skupine EU.

Veliko mu pomeni stik z ljudmi, z njimi se je srečeval tudi med letošnjo kampanjo, ko je po državi prehodil 770 kilometrov. Uvedel je dneve odprtih vrat v predsedniški palači in priznanje jabolko navdiha.

Buren odziv javnosti pa je sprožil s komentarji na maturantski paradi 2015 in z izjavo, da ni moralna avtoriteta. Po številnih očitkih, da ne zavzema jasnih stališč, je ob koncu kampanje obljubil, da bo v drugem mandatu pogosteje dvignil svoj glas.

Da se v predsedniški palači počuti kot riba v vodi, ne skriva. Kot tudi ne zlatih ribic in drugih zanimivosti, ki jih objavlja na Instagramu. Njegova fotografija, na kateri med obiskom v Egiptu sloni na hotelski ograji, je sprožila fenomen posnemanja - boruting.

Ima razpoznaven osebnostni stil. Razglašen je bil za najbolj elegantnega, najbolje oblečenega, najbolj simpatičnega, za Slovenca leta po izboru več medijev. Ko se ga je prijel naziv barbika, je odgovoril, da je raje to kot baraba. In že leta kroji vrh lestvice najbolj priljubljenih politikov.

Partnerka, odvetnica Tanja Pečar, s katero ne živita skupaj, je javno izpostavila Pahorjevo zanesljivost in odprtost, sin Luka pa tekmovalnost. Pahor je namreč zagret športnik in navijač, na zastavo slavnih so se mu podpisali številni najboljši športniki.

moz/bst
© STA, 2017