Predsedniške volitve: V nedeljo bomo šestič izvolili predsednika republike

pripravila Sonja Poznič Cvetko

Ljubljana, 9. novembra - V nedeljskem drugem krogu bomo šestič izvolili predsednika republike. V tekmi za to mesto sta ostala najbolje uvrščena v prvem krogu, aktualni predsednik Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec. Volivci bodo med njima v nedeljo lahko izbirali na več kot 3000 voliščih v Sloveniji in v tujini, predčasno je mogoče glasovati še danes.

Ljubljana.
Predsednik republike, urad, govornica.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

V prvem krogu ena najnižjih volilnih udeležb

V prvem krogu predsedniških volitev 22. oktobra je največ glasov med devetimi kandidati, in sicer 47,21 odstotka, prejel Pahor, a za izvolitev bi jih potreboval več kot polovico. Šarec, s katerim se bo pomeril v nedeljo, pa je v prvem krogu prepričal 24,76 odstotka tistih, ki so prišli na volišča.

Na tretje in četrto mesto sta se uvrstili kandidatka SDS Romana Tomc s 13,68 odstotka glasov in kandidatka NSi Ljudmila Novak s 7,24 odstotka glasov, sledili pa so Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija), Boris Popovič (Slovenija za vedno), Maja Makovec Brenčič (SMC), Suzana Lara Krause (SLS) in Angelca Likovič (Glas za otroke in družine).

Na volišča je pred okoli tremi tedni prišlo 44,24 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar je ena od najnižjih volilnih udeležb. V drugem krogu bo za predsednika izvoljen tisti, ki bo prejel več glasov.

Za drugi krog veljajo obvestila DVK, ki so jih volivci prejeli pred prvim krogom

Pred glasovanjem v drugem krogu Državna volilna komisija (DVK) ni pošiljala novih obvestil volivcem, ampak obvestilo, ki so ga volivci prejeli pred prvim krogom, velja tudi za drugi krog. Četudi so ga zavrgli ali ga nimajo več, še vedno lahko oddajo svoj glas, saj obvestila pri glasovanju ni treba predložiti. Volivci glasujejo na istem volišču kot v prvem krogu, pri tem pa morajo predložiti le osebni dokument.

Eno obvestilo volivcem za oba kroga, kar tokrat velja prvič, bo po ocenah DVK pomenilo prihranek v višini približno 650.000 evrov. Stroške drugega kroga sicer na DVK ocenjujejo na okoli dva milijona evrov, skupen strošek predsedniških volitev pa na 5,1 milijona evrov. Strošek državnega proračuna sicer poleg izvedbe volitev predstavlja tudi delno povračilo stroškov kampanje, do katerega so upravičeni tisti kandidati, ki so na volitvah dobili najmanj deset odstotkov glasov.

V nedeljskem drugem krogu volitev bo tako kot v prvem odprtih 3194 volišč, in sicer 3074 rednih volišč v Sloveniji, 88 volišč omnia, ki so namenjena tistim, ki želijo glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča, in 32 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Več kot polovica volišč v Sloveniji, in sicer 1790, bo dostopnih invalidom, so navedli na DVK. Nekateri bodo sicer glasovali tudi po pošti iz Slovenije in tujine.

Pri izvedbi volitev bo po navedbah DVK sodelovalo skupaj 20.920 oseb, od tega 780 članov volilnih komisij, 19.692 članov volilnih odborov in 448 drugih oseb, kot so tajniki volilnih komisij, računovodje in informatiki.

Od torka sicer poteka tudi predčasno glasovanje, ki je mogoče še danes do 19. ure na sedežih okrajnih volilnih komisij, torej na sedežih upravnih enot in njihovih izpostav. Predčasne volitve so tudi na tistih upravnih enotah, kjer okrajne volilne komisije sicer nimajo sedeža, to so Cerknica, Dravograd in Metlika, ter na sedežu Občine Bled.

Pred drugim krogom kandidata v soočenjih ostrejša

Kampanja pred drugim krogom se bo končala v petek opolnoči, ko bo nastopil volilni molk, do takrat pa je še dovoljeno nagovarjanje volivcev. Kandidata sta se sicer tudi pred drugim krogom odpravila med volivce, a v manjšem obsegu kot pred prvim.

Pahor je nadaljeval s pohodi po Sloveniji Po dolgem in po čez, napovedanih tisoč kilometrov sicer ni dosegel, skupaj je prehodil 745 kilometrov in obiskal 300 krajev, je navedeno na njegovih spletnih straneh. Šarec pa je nadaljeval z avtobusnim popotovanjem Iz kraja v kraj in tako obiskal več slovenskih naselij.

Kandidata sta kampanjo gradila tudi na družbenih omrežjih, kjer sta posredovala svoja sporočila volivcem, sicer pa so njuna stališča volivci lahko spoznavali predvsem prek njunih časopisnih, radijskih in televizijskih soočenj. Pred začetkom volilnega molka ju čakata še dve televizijski soočenji, na nacionalni televiziji bo to nocoj.

Stališča kandidatov, ki ju je soočila STA, pa so skupaj z video posnetki objavljena na naslovu https://www.sta.si/predsedniske-volitve-2017/, kjer so tudi informacije o izvedbi volitev, statistične informacije o dosedanjih volitvah, podatki o dosedanjih predsednikih, pojasnila o položaju in pristojnostih predsednika.

V soočenjih pred drugim krogom sta bila kandidata nekoliko bolj ostra drug do drugega kot pred prvim, še bolj jasno pa se je pokazalo, da funkcijo predsednika republike razumeta različno in da različno gledata na nekatere zunanjepolitične teme. Pahor je Šarcu očital naivnost in neizkušenost v državni politiki, Šarec pa Pahorju napake pri dosedanjem delu in neoglašanje ob nekaterih dogodkih in problemih.

Nasprotno pa je bilo ob obilici soočenj pred drugim krogom objavljenih manj javnomnenjskih raziskav. Ankete kmalu po prvem krogu so sicer kazale prednost Pahorja, objavo še nekaterih pa je pričakovati še v teh dneh.

Izvoljeni predsednik, ki bo predstavljal Slovenijo, bo pred DZ prisegel 22. decembra

Kdo bo zmagovalec volitev, bodo delni neuradni rezultati pokazali že v nedeljo, ko jih bo DVK po zaprtju volišč sproti objavljala na svojih spletnih straneh. Prav tako jih bo spremljala STA na naslovu https://www.sta.si/predsedniske-volitve-2017/rezultati, kjer bodo rezultati prikazani grafično ter tudi primerjalno po volilnih enotah in okrajih.

Uradni izid glasovanja pa bodo na DVK ugotavljali pozneje. Dan po volitvah bodo šteli glasovnice po pošti iz Slovenije, teden dni za tem pa še glasovnice po pošti iz tujine.

Izvoljeni kandidat za predsednika republike bo mandat nastopil v soboto, 23. decembra, dan prej bo tudi prisegel pred državnim zborom.

Njegova funkcija je v Sloveniji povezana z močno simbolno vlogo, pristojnosti pa so v primerjavi s kolegi v primerljivih evropskih parlamentarnih sistemih precej manjše.

Po slovenski ustavi predsednik predstavlja državo navzven in je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavi in odpokliče veleposlanike, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove. Predlaga predsednika vlade, ustavne sodnike, sodni svet in kandidate za več drugih položajev, imenuje pa predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in njegova namestnika.

spc/moz
© STA, 2017