Ob obletnici slovensko-madžarskega sporazuma o manjšinah izpostavili mlade

Ljubljana, 6. novembra - Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in poslanec madžarske manjšine v DZ Laszlo Göncz sta danes ob obletnici slovensko-madžarskega sporazuma o zagotavljanju pravic narodne manjšine na Madžarskem in v Sloveniji izpostavila, da bi bilo treba v prihodnje več vlagati v gospodarstvo na obeh straneh meje in se posvetiti mladim.

Köleš Kisseva je pred začetkom mednarodnega znanstvenega srečanje ob 25. obletnici podpisa sporazuma v Cankarjevem domu za STA ocenila, da je ta v tistem času pomenil veliko za pripadnike narodne skupnosti in da so se po njem začele stvari premikati v pozitivno smer.

Izrazila je zadovoljstvo glede rezultatov, ki so jih že dosegli, kot so med drugim šole, kulturne in druge inštitucije. Sicer pa meni, da je še prostor za izboljšave. Pri tem je izpostavila, da si želijo, da bi Slovenci v prihodnje dobili poslanski mandat v parlamentu v Budimpešti, saj kot zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu nima pravice do glasovanja.

Pomemben pa je tudi gospodarski razvoj Porabja, kjer živijo Slovenci na Madžarskem. Po njenem mnenju bi z raznimi investicijami pripomogli k temu, da bi mladi ostali v rojstnem kraju. "Saj je ohranjanje jezika in kulture povezano z ljudmi, če se ljudje izselijo iz kraja, bodo sledile spremembe, ki si jih ne želimo," je dejala.

Tudi Göncz je za STA izpostavil pomen vključevanja mladih, ki po njegovi oceni ni uspelo čisto tako, kot so si predstavljali. "Moramo iskati drugačne pristope," je dejal. Ob tem pa je pomemben tudi razvoj gospodarstva, tako na eni kot drugi strani meje, je dodal.

Glede sporazuma je dejal, da so največji rezultati vidni na področju stabiliziranja sistemov ter šolstva, kulture in drugih narodnih inštitucij. Dodal je, da se je na tem področju veliko popravilo tudi na Madžarskem.

Na mednarodnem znanstvenem srečanju je predsednik državnega zbora Milan Brglez v uvodnem nagovoru dejal, da manjšinam niso vedno zagotovljene vse človekove pravice, saj se te pogosto enači s pravicami državljanov. Problem je predvsem pri zagotavljanju človekovih pravic tako imenovanih novih manjšin - tujcev, ki so prispeli v državo zaradi osebnih in drugih razlogov. Po njegovem mnenju je treba narediti korak naprej tudi na tem področju in spregovoriti o pravicah novih manjših, "ker je varstvo pravic manjšin prepleteno z varstvom človekovih pravic na splošno".

Med ključnimi pravicami manjšin, tudi slovenske in madžarske na obeh straneh meje, pa je Brglez izpostavil zaščito jezika, "kot tistega izhodišča za samo identiteto".

Mednarodno znanstveno srečanje je ob 25. obletnici podpisa slovensko-madžarskega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji organiziral Inštitut za narodnostna vprašanja.

set/sk
© STA, 2017