Zakon o drugem tiru prestal referendumsko preizkušnjo

Ob 19. uri so se zaprla volišča, na katerih so lahko volivci oddali glas o usodi zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške povezave Divača-Koper. Da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, se mora proti izreči večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, to pomeni okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih 343.000.

Tako bo zakon, kot kaže, začel veljati, uporabljati pa se bo začel šest mesecev po uveljavitvi.

Tudi večina volivcev, ki so na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla. Za je namreč glasovalo 54,14 odstotka, proti pa 45,86 odstotka volivcev.

Predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je v treh dneh udeležil 14.201 volivec oz. 0,83 odstotka vseh upravičencev.

Kovačič: Če referendum pade, sledi ustavna pritožba in računsko sodišče

Pobudnik referenduma in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je takoj po zaprtju volišč dejal, da zakon o drugem tiru, če danes ne pade, čakata pobuda za oceno ustavnosti in računsko sodišče.

"Pričakoval sem, da bodo ljudje začeli misliti. Ampak očitno propaganda dela svoje. Propaganda je bila močna, na neenakopravnih razmerjih, bila je diskriminatorna in zastraševalna. In to od vsega začetka, od prve izjave, da tega referenduma ne sme biti," je dejal.

Kovačič je bil kritičen tudi do referendumske ureditve. "Tej bo treba oporekati," je poudaril. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi po njegovi oceni ni usklajen z ustavo.

"Ta referendum je upor proti zlorabam, ki se dogajajo v naši volilni in referendumski zakonodaji. Če hočemo naprej z investicijami, razvojem, napredkom, moramo urediti pravni sistem, pa tudi urediti možnosti financiranja civilne družbe, ki so zdaj popolnoma podhranjene. Nevladne organizacije, ki jih financira vlada, so pa bolj vladne, kot je vlada sama," je ocenil.

Stroške za ta referendum pa bomo s položnicami naslovili na vse poslance, ki so glasovali za zakon, je dejal.

Cerar: Neudeležba na referendumu v veliki meri pokazala, da imajo volivci dovolj političnih igric

Premier Miro Cerar je v prvi izjavi po zaprtju volišč na današnjem referendumu o drugem tiru komentiral nizko udeležbo in dejal, da je "v veliki meri pokazala, da imajo volivci dovolj političnih igric" in da podpirajo vladni projekt.

Zavrnil je očitke pobudnikov referenduma, ki v slabi udeležbi vidijo nelegitimnost projekta. "O nelegitimnosti ni govora, pravila so bila jasna, vse smo odigrali po pravilih," je izpostavil.

Tistim, ki so glasovali proti zakonu, je zagotovil, da drugi tir ne bo novi Teš 6, saj projekt vodijo zelo transparentno, ima dobro finančno konstrukcijo, tudi trasa je določena v pravi smeri, je prepričan.

Gašperšič: Referendum nepotreben eksperiment

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je današnji referendum o zakonu o drugem tiru v prvi izjavi po zaprtju volišč ocenil kot nepotreben eksperiment pobudnikov. "Mislim da volivci z nizko udeležbo sporočajo, da o tej temi ne želijo odločati na referendumu, ampak odgovornost prepuščajo vladi, da nadaljuje s projektom," je dejal.

Tudi Leben sicer ocenjuje, da je nizka udeležba do 16. ure pokazala, da je državljanom jasno, da imamo vlado za to, da sprejema strokovne odločitve. "Na ta način moramo projekt peljati naprej," je dodal. Kot je dodal, bo v kratkem sledilo odpiranje ponudb za pripravljalna dela, načrtujejo pa, da bodo novembra začeli z deli na trasi.

Kljub podpori zakonu pozivi k transparentnosti projekta

V koalicijski DeSUS niso presenečeni nad rezultatom referenduma o zakonu o izgradnji drugega tira, saj so pričakovali, da referendum ne bo uspel. Še vedno pa zahtevajo "absolutno transparentnost vseh postopkov, zlasti razpisov ter natančen popis del, da bo cena projekta jasna še pred začetkom gradnje", je navedel prvak DeSUS Karl Erjavec.

Tudi poslanec SDS Ljubo Žnidar je napovedal, da bodo v SDS še naprej pozorno spremljali projekt izgradnje drugega tira. Kljub temu, da dosedanji rezultati kažejo na referendumsko podporo zakonu, pa Žnidar meni, da je referendum prinesel tudi pozitivne učinke. V referendumski kampanji so se, kot je dejal, napovedi ocene vrednosti projekta zniževale, in sicer z 1,7 milijarde evrov na nekaj manj kot milijardo evrov.

Slovenci so se po besedah poslanca SD Jana Škoberneta odločili za razvoj, za delovna mesta, predvsem pa prepoznali igro, ki jo igrata SDS in njen predsednik Janez Janša. Po njegovih besedah so v SD zadovoljni, da volivci razumejo, da je Luka Koper pomembna in da je pomemben razvoj logistike.

Poslanec NSi Zvonko Lah je po dosedanjih rezultatih referenduma o drugem tiru, ki kažejo podporo zakonu, ocenil, da je vladi očitno uspelo prepričati volivce, da so tudi proti drugemu tiru, če so proti zakonu, a ni tako. Meni, da je še čas za alternativo, je dejal za STA.

Po besedah Mateja T. Vatovca iz Levice rezultat referenduma ne sme postati bianco menica za izpeljavo posla z Madžarsko, saj bi bilo to škodljivo za naše gospodarstvo in tudi za državni proračun. Kot je napovedal, bodo v Levici vztrajali pri zahtevah, da se izloči tujega investitorja in vzpostavi demokratičen nadzor nad projektom. Zato bodo takoj po uveljavitvi zakona predlagali njegovo noveliranje.

Čeprav je zakon o drugem tiru dobil podporo na referendumu, pa v Zavezništvu še vedno vztrajajo pri pozivu iz referendumske kampanje, naj vlada opravi ponovno finančno revizijo projekta, je poudarila predsednica stranke Alenka Bratušek.

Koprski župan Boris Popovič je nizko udeležbo pričakoval. Po njegovem so ljudje ugotovili in jasno pokazali, da je bil referendum nepotreben. Popovič je priznal, da zakon ni popoln, da pa državljani z njim ogromno dobimo. Z dvotirno železniško povezavo med Divačo in Koprom in ukinitvijo obstoječega tira pa bodo prebivalci ob progi lahko končno živeli kot vsi ostali.

Podobnega mnenja je tudi Gašpar Gašpar Mišič, ki je je bil med organizatorji kampanje v podporo drugemu tiru. Za STA ocenil, da ni prav, da se strateški projekti podrejajo potrebam dnevne politike. Ob tem je spomnil, da je bil drugi tir skupni cilj vseh dosedanjih vlad.

Za Slovenske železnice je novica, da referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel, odlična, je dejal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. A želimo si to, na kar so opozarjali nasprotniki gradnje, da se projekt izvede čimbolj transparentno in v skladu z dobro poslovno prakso, je poudaril.

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je za STA izrazil upanje, da bodo zdaj v vladi hitreje pristopili k realizaciji tega projekta in da bo seveda zagotovili primerno in pričakovano transparentnost.

Predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar je v imenu zaposlenih pozval k temu, da se pospeši gradnjo drugega tira, saj Italija in Avstrija načrtujeta konkurenčno železniško povezavo.

Jože Duhovnik iz Strokovne skupine JD, ki se je pridružil pobudnikom referenduma o zakonu o drugem tiru, je dejal, da bo po njegovem pobudnik referenduma in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič nadaljeval bitko o poštenosti v tej državi. Prenesel bo zadevo na prave institucije, je napovedal.

Po referendumu je prvi cilj snovalcev projekta drugi tir dobiti načrtovana evropska sredstva. "Želimo preseči 200 milijonov evrov, cilj je 250 milijonov evrov," je povedal svetovalec projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja, ki objavo prvih razpisov za objekte na trasi pričakuje konec leta 2018. Zdaj se bodo nadaljevali tudi pogovori z Madžarsko, ki so v referendumskem času zastali.

Glasovanje potekalo na 3200 voliščih

Ob 7. uri se je po državi odprlo okoli 3200 volišč, na katerih je lahko 1,71 milijona volilnih upravičencev oddalo svoj glas na referendumu in odločalo o usodi zakona o drugem tiru.

Do 19. ure so bila odprta 3203 volišča, in sicer 3083 rednih volišč v Sloveniji in 88 voliščih OMNIA, na katerih so lahko glasovali volivci zunaj kraja stalnega prebivališča. Glasovanje je potekalo tudi na 32 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. V Sloveniji je invalidom dostopnih 1747 volišč.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 8. maja 2017?

Pri izvedbi referenduma bo po podatkih Državne volilne komisije (DVK) sodelovalo skupaj 20.866 oseb, od tega 780 članov volilnih komisij, 19.218 članov volilnih odborov in 520 drugih oseb, ki sodelujejo pri izvedbi (tajniki volilnih komisij in njihovi namestniki, računovodje, informatiki ipd.)

Do 19. ure 43 domnevnih kršitev volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka do danes do 19. ure prejela 43 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.

Za 24 obvestil je bilo že ugotovljeno, da ne gre za kršitev volilnega molka, je zapisano na spletnih straneh ministrstva za notranje zadeve. Inšpektorat za notranje zadeve na podlagi prejetih obvestil obravnava 19 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. Prijave se nanašajo na objavo v družbenih omrežjih in časopisih ter plakatiranje.

Kaj piše v zakonu

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper sicer izhaja prav iz ideje pridobitve evropskih sredstev s t. i. blending razpisa Evropske komisije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, na katerega se je država prijavila 14. julija. Na ministrstvu si obetajo od 80 do 100 milijonov evrov.

Zakon predvideva združevanje različnih evropskih finančnih virov, in sodelovanja ene ali več zalednih držav, kar pa terja skupno podjetje. Vlada je v ta namen ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki bo investicijo izvedlo v svojem imenu in za svoj račun.

Za čas trajanja koncesije bi bilo lastnik infrastrukture, medtem ko bi lastnica zemljišč pod infrastrukturo ostala država. Ko bo infrastruktura enkrat zgrajena, ni predvideno, da bi bilo njeno upravljanje drugačno, kot je upravljanje ostale infrastrukture, ki ga izvaja družba Slovenske železnice-Infrastruktura.

Odplačilo investicije in donos na vložena sredstva bi poleg pobiranja redne uporabnine, ki jo prejme SŽ-Infrastruktura, zagotovili s pobiranjem tunelnine. Gre za pribitek na infrastrukturo zaradi nove investicije, ki je prihodek družbe.

Zakon predvideva tudi tako imenovani crossfinancing. Gre za povečanje cestnin za težka tovorna vozila, s katerim bi zagotovili sredstva za alternativno infrastrukturo, ki bi razbremenila obremenjene avtoceste. Tretji vir pa je dajatev na pretovor v Luki Koper.

Druge države, ki bi vstopile v projekt, ne smejo prevzeti deleža, ki je enak ali večji od tistega, ki ga ima v lasti Slovenija. Države investitorke s tem ne bi mogle poseči v lastniško strukturo Luke Koper ali pridobiti pravice do prednostnega usmerjanja železniškega prometa. Pogovori o sodelovanju pri projektu so sicer v najbolj napredni fazi z Madžarsko, a bo o vlogi vzhodne sosede pri projektu na koncu odločal DZ.