Vilenica o medsebojnem vplivanju literature in sveta se začenja

Naslov Literatura, ki spreminja svet, ki spreminja literaturo se zdi Svetini precej ambiciozen. Po njegovih besedah je namreč jasno, da besedna umetnina ustvarja svoj svet, za katerega literarni kritiki pravijo, da ustvarja kvazi resničnost. A brez nje bi bil resnični svet pust in prazen, je poudaril na opoldanski novinarski konferenci.

Novost 32. izvedbe je, da se bo po nocojšnjih predvečerih, razpršenih po Sloveniji in v Trstu, začela v Ljubljani, najprej v sredo s srečanjem z dobitnikom glavne nagrade, ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, in literarnim branjem nekaterih sodelujočih avtorjev. Nato bo v četrtek na sporedu okrogla miza o Norveški na Vilenici, letošnji literaturi v fokusu, predstavljeni tudi v sveže izdani antologiji Innsyn, ki prinaša prve slovenske prevode 28 norveških pisateljev in pesnikov.

Že v četrtek popoldne pa se bo vileniška karavana preselila na Kras, kjer se bo zvrstil osrednji program vse do sobote, ko bodo zvečer v jami Vilenica podelili istoimensko nagrado Andruhoviču. Kot je povedal na novinarski konferenci, se mu kot Ukrajincu oziroma prebivalcu enega od približno 70 krajev, ki se razglašajo za geografsko središče Evrope, zdi zelo pomembno govoriti skozi umetnost. Kultura je po njegovem prepričanju jezik, ki lahko spremeni in zboljša vse, kar so slabega storili politiki.

Kot letošnji prejemnik Vilenice bo prihodnje leto dobil slovenski prevod romana Moskovijada, sicer pa je nagrade vesel, ker se bo s tem pridružil druščini svojih prijateljev, kot sta Milan Kundera ali Dubravka Ugrešič, ki je kot lanskoletna dobitnica pri Cankarjevi založbi pravkar dobila slovenski prevod esejev Evropa v sepiji. Knjiga v prevodu Đurđe Strsoglavec je po oceni urednika Aljoše Harlamova zelo aktualna ne samo o stanju Evrope, ampak tudi nakazuje, "kam plovemo, da pozabljamo na preteklost in jo na novo izumljamo". Predvsem pa govori o položaju avtorja, njegovi ujetosti v današnji masovni produkciji, s čimer se vključuje v letošnji naslov festivala.

Okrogla miza o festivalski temi bo v petek Lipici, ki bo udeležence po prepričanju predsednice vileniške žirije Lidije Dimkovske spodbudila k vprašanju, kako v prevladi subjektivizma pisati družbeno angažirano literaturo, kako je današnja literatura sploh povezana s svetom, v katerem živimo, in kaj pove o njem. V Sežani bodo istega dne podelili pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude, ki jo bo prejel prav tako ukrajinski avtor, pesnik, pisatelj in esejist Andrij Ljubka.

V soboto pred večerno podelitvijo Vilenice bodo izmed avtorjev, predstavljenih na literarnih branjih in v festivalskem zborniku, izbrali dobitnika nagrade kristal Vilenice; iz Slovenije so to Andrej Blatnik, Anja Golob, Alenka Jenstrle Doležal in Boris Jukić. Posebej pa je festival postavil v središče pesnico Majo Vidmar, pri ameriški založbi Dalkey Archive Press je izšla antologijska zbirka pesmi v prevodu Andreja Pleterskega.

Kulturno društvo Vilenica iz Sežane kot soorganizator bo dogajanje na Krasu obogatilo z glasbenim programom. Kot je še povedala predsednica Tinkara Kovač, pa bodo izpostavljeni tudi nagrajenci mlade vilenice, ki so letos pesnili o čisti vodi. Festival bo v Ljubljani pospremil še dvodnevni mednarodni komparativistični kolokvij. Po napovedih Braneta Senegačnika se bo nanašal na evropski humanizem, tako v zgodovinskem kot filozofskem pomenu, in izzive, pred katere je postavljen. O tem bo razmišljalo 35 domačih in tujih udeležencev, osrednje mesto bodo imeli kolegi z oddelka za srednjeveške študije Evropske univerze v Budimpešti, ki so se znašli v nejasnem položaju glede delovanja.