SOS poletje: Ob vročinskem udaru nujno v bolnišnico, ob toplotni izčrpanosti v senco
Ljubljana, 5. avgusta - Izpostavljanje glave in zatilja soncu je lahko nevarno, saj lahko povzroči sončarico. Tako kot pri vročinskem udaru gre za življenjsko ogrožajoče stanje, saj telo več ne more samo uravnavati temperature, a takih primerov ni veliko. So pa v poletnih mesecih pogoste vročinske izčrpanosti, pri katerih posameznik "zakuha", a se ob hlajenju stabilizira.
Romunija, Bukarešta.
Vročinski val, vročina, osvežitev, poletje.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Sončarica nastane ob predolgi izpostavljenosti glave in zatilja sončnim žarkom. V glavi imamo namreč tudi center za regulacijo telesne temperature, ki je ob sončarici okvarjen in telo ne more več samo uravnavati temperature. Posledično se telesna temperature dvigne nad 40 stopinj Celzija.
Preventiva je izogibanje pretirani izpostavljenosti glave in zatilja soncu. Če ne gre drugače, zdravnica Nena Kopčavar Guček priporoča pokrivalo, kjer je poleg glave zaščiteno tudi zatilje. To pomeni širokokrajen klobuk ali pa saharska kapa, ki ima na zatilju še tekstilni del.
Znaki sončarice so visoka telesna temperatura, glavobol, bledica, dehidracija, bruhanje, lahko se pojavijo tudi krči in motnje zavesti, pravi Kopčavar Gučkova. V takem primeru je osebo treba peljati na urgenco.
Tja sodi tudi oseba z vročinskim udarom oz. vročinsko kapjo, ki pa za razliko od sončarice ni nujno povezana s izpostavljenostjo soncu, pač pa gre za pregretje in dehidracijo. Pogosto pride do udara ob puščanju otrok in tudi domačih živali v pregretih avtomobilih.
Po navedbah reševalca in inštruktorja prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije Janeza Kramarja tudi pri vročinskem udaru odpove center za termoregulacijo, oseba se tako ponavadi ne poti več, telesna temperatura pa se poviša nad 40,5 stopinje Celzija. Lahko se pojavijo motnje zavesti in zmedenost.
Takšno osebo je treba takoj odnesti v senco, jo sleči in ohlajevati z mlačno vodo. Dobro je tudi dodati kakšen veter, denimo lahko proti osebi usmerimo ventilatorje ali pa pretočnost zraka povečamo s pahljačami. Dobrodošli so tudi hladni obkladki na večje žile pod pazduhami, v dimljah in na vratu.
"Ko takšnemu bolniku pade temperatura pod 39 stopinj Celzija, je agresivno ohlajevanje dovolj, ampak absolutno tak bolnik sodi v bolnišnico in je treba takoj poklicati 112, saj so to življenjsko ogrožajoča stanja," je dejal za STA.
Pri vročinski izčrpanosti pa je telesna temperatura po njegovih navedbah povišana, a nižja od 40 stopinj Celzija. Bolnike boli glava, lahko jim je slabo in bruhajo in moteno dojemajo okolico. Prvi znak vročinske izčrpanosti so težave v mišicah zaradi dehidracije, saj so ponavadi ti ljudje težko delali na soncu in gre za izčrpanje.
Tudi takšnega bolnika je treba hladiti, a ker mu še dela center za termoregulacijo in se lahko telo še samo hladi, zadostuje senca in ohlajevanje z obkladki in hladnimi napitki. Odveč ne bo posvet z zdravnikom preko številke 112, a vseeno ne gre za življenjsko ogrožajoče stanje.