Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

SOS poletje: Ob dehidraciji najboljše postopno pitje mlačne vode

Ljubljana, 4. avgusta - V poletnih dneh je zaradi vročine, pa tudi zadrževanja v klimatiziranih prostorih, večja možnost dehidracije. K dehidraciji so posebej nagnjeni otroci in starejši, pogosta je med športniki. Če pride do dehidracije, je najbolje piti mlačno vodo, saj jo bo tako želodec najhitreje vsrkal. Ob slabosti pa si najbolj pomagamo s pitjem preko slamice.

Ljubljana.
Vrč za vodo, kozarec vode.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Dehidracijo najlažje prepoznamo po suhem jeziku. Kaže pa se tudi tako, da če stisnemo koži v izrezu, v zgornjem delu prsnega koša in se guba ne poravna v eni sekundi, to pomeni, da smo dehidrirani, pravi družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček. Pri majhnih otrocih lahko prepoznamo dehidracijo, če imajo vdrto teme na glavi.

Če prepoznamo dehidracijo, je najbolje piti mlačno vodo ali nesladkan čaj. Mlačna mora biti zato, ker jo lahko telo oz. želodec najhitreje vsrka, medtem ko mora ledeno vodo najprej segreti na našo telesno temperaturo.

Voda in nesladkan čaj sta najbolj primerna za pitje, ker ju lahko telo "uporabi kot posodo, kamor odlaga svoje odpadne snovi", pravi Kopčavar Gučkova. Vse ostale tekočine, torej juhe, mleko, sokovi, je po njenih besedah treba šteti med hrano. "Mleko ni tekočina, ki bi telesu vračala vlago," je poudarila. V vodo lahko sicer kanemo kakšno kapljico pomaranče ali limone ali damo okus z listom mete oz. limonine mete, a nič drugega.

Ob dehidraciji je pogosta slabost. V tem primeru je najbolje piti vodo skozi slamico, saj tako počasi doziramo tekočino. "Če bi takšna oseba spila na hitro pol litra tekočine, bi jo želodec takoj zavrnil. Je pa težko zavestno piti po kapljicah, če si žejen," pravi Kopčavar Gučkova.

Če pa ne moremo povrniti tekočine zaradi bruhanja ali če pride do motenj zavesti in ni več refleksa požiranja, takšna oseba potrebuje infuzijo in zdravnika.

Zaradi dehidracije so bolj ogroženi otroci, starejši in kronični bolniki. Majhni otroci nimajo čisto popolne strukture kože in je njihova izguba tekočine skozi kožo neprimerno večja kot pri odraslih. Zato jih je treba nadzirati, da dovolj pijejo. Pri starejših pa je težava ta, da občutek za žejo z leti ugaša in ne čutijo potrebe po tekočini oz. ne čutijo žeje.

Po navedbah Kopčavar Gučkove se dehidracija pogosteje zgodi tudi pri aktivnih športnikih, ki denimo trenirajo dlje časa pri visokih temperaturah.

Pozorni morajo biti tudi ljudje, ki se veliko zadržujejo v klimatiziranih prostorih. Klimatske naprave namreč sušijo zrak, v prostorih, kjer je klima, imajo povprečno pol manj vlage, kot je optimalno.

Da bi preprečili dehidracijo, je treba telesu zagotoviti zadostno količino vode. V običajnih okoliščinah zadostuje 0,03 litra vode na kilogram telesne teže, to pomeni nekaj manj kot dva litra vode za 60-kilogramskega človeka. A ob vročini, ko se več potimo, in ob povečani športni aktivnosti, je tudi treba piti več.

Ob povečani izgubi tekočine je poleg vode treba povrniti tudi sol, ki jo prav tako izgubljamo s potenjem. Tako si lahko med poletjem privoščimo kakšno zrno soli več na solato ali v juho, je dejala zdravnica.

A Kopčavar Gučkova opozarja, da so izjema srčni ali ledvični bolniki, ki imajo natančna navodila zdravnikov, koliko lahko na dan spijejo glede na to, da je njihova ledvična ali srčna funkcija okrnjena. Ti naj upoštevajo navodila zdravnikov.

ago/td
© STA, 2017