Svetovni dan beguncev v luči rekordnega števila prisilno razseljenih

Skupno število 65,6 milijona ljudi združuje tri pomembne skupine tistih, ki potrebujejo zaščito. Prva skupina so begunci, katerih število je bilo v letu 2016 22,5 milijona. Tudi to je najvišja raven do sedaj, kaže nova letna študija UNHCR.

Največ beguncev je iz Sirije 5,5 milijona, medtem ko je bila v letu največja nova kriza v Južnem Sudanu, kjer je katastrofalen neuspeh prizadevanj za mir v lanskem juliju prispeval k odhodu 739,900 ljudi do konca leta 2016. Skupno pa je do danes državo zapustilo že 1,87 milijona ljudi.

Drugo skupino predstavljajo razseljeni ljudje znotraj njihove lastne države. Teh je bilo do konca leta 2016 po svetu 40,3 milijona, v primerjavi s 40,8 milijona v preteklem letu. Največ jih je v Siriji, Iraku ter Kolumbiji. Notranja razseljenost ljudi je svetovni problem, saj ta skupina predstavlja skoraj dve tretjini prisilno razseljenih ljudi po vsem svetu, opozarjajo na UNHCR.

Tretja skupina razseljenih so prosilci za azil, ki so zbežali iz svojih držav in iščejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2016 je bilo na globalni ravni 2,8 milijona prosilcev za azil.

        
        
Prosilci za azil bi potrebovali več psihosocialne pomoči

V Sloveniji je trenutno nastanjenih 241 prosilcev za mednarodno zaščito, največ jih prihaja iz Afganistana, Sirije, Turčije in Irana. Prosilci za azil so nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani ali eni njegovih izpostav, nekateri pa živijo na zasebnih naslovih.

Prosilcem v azilnem domu nudijo osnovno nastanitev in oskrbo, dokler poteka postopek pridobivanja mednarodne zaščite. Ta v povprečju traja 140 dni. V tem času jim je poleg osnovne oskrbe zagotovljeno spremljanje postopka v jeziku, ki ga razumejo, brezplačna pravna pomoč, nujno zdravljenje in žepnina, ki znaša 18 evrov za na mesec. Dobijo tudi pravico do izobraževanja; v vzgojno-izobraževalne procese jih je trenutno vključenih 55.

Prosilci za azil, ki se znajdejo v Sloveniji, so pogosto travmatizirani in bi po mnenju tako nevladnih organizacij kot vladnega urada za migrante potrebovali več psihosocialne pomoči. Mladoletniki brez spremstva medtem množično odhajajo iz države in jim grozi, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi.

Več na tem mestu.

        
Begunci v Sloveniji težko do stanovanja in zaposlitve

Tudi begunci, ki v Slovenji pridobijo status mednarodne zaščite, se pri integraciji v družbo soočajo s številnimi težavami. Zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva imajo zagate pri iskanju namestitve, zelo težko pa pridejo tudi do službe.

Ko begunci v Sloveniji dobijo priznano mednarodno zaščito, se namreč iz azilnega doma preselijo v integracijsko hišo. Ti sta v Sloveniji dve: tista v Ljubljani sprejme 15 oseb, v Mariboru pa 45. Tam so lahko nameščeni največ 15 mesecev, lahko pa živijo na zasebnih naslovih. V ta namen so tri leta upravičeni do denarnega nadomestila.

V Sloveniji je trenutno okrog 400 beguncev s priznano mednarodno zaščito, med njimi je največ Sircev. V integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru je nastanjenih 49, 337 pa jih biva na zasebnih naslovih.

Več na tem mestu.

        
Število prošenj za azil v zadnjih letih poraslo za 90 odstotkov

Število prošenj za mednarodno zaščito se je od zadnjega množičnega prihoda migrantov v Sloveniji v primerjavi z letom 2013 povečalo za 90 odstotkov. Med prosilci za azil je največ Afganistancev, medtem ko je status mednarodne zaščite pridobilo največ državljanov Sirije.

Število oseb s priznano mednarodno zaščito in njihova namestitev

lokacija                               število oseb
---------------------------------------------------
integracijska hiša v Ljubljani             14
integracijska hiša v Mariboru              35
zasebni naslovi                           337
---------------------------------------------------
skupaj                                    386

Več podatkov je na voljo na tem mestu.

        
EU ob pritisku migrantov prenavlja azilno zakonodajo

Evropa se je zlasti v letu 2015 pa tudi v 2016 soočila z velikim pritokom migrantov in beguncev med njimi. Evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex je v letu 2015 zabeležila 1,83 milijona nezakonitih prehodov meje, kar je bilo več kot šestkrat več kot v letu poprej, ko so jih zabeležili 283.000. Za mednarodno zaščito v EU pa je v letu 2015 zaprosilo skupno 1,3 milijona ljudi, zlasti iz Sirije, Afganistana in Iraka.

Begunska kriza je razgalila neučinkovitost sedanjega azilnega sistema v EU in vse slabosti t. i. dublinske ureditve, ki ureja pravila za podeljevanje azila, zlasti glede pristojnosti med državami. Tako bi morala vse zahteve za azil obravnavati država vstopa v EU, ostale članice pa bi ji načeloma lahko te prosilce vračale. A zaradi velikega števila prosilcev, ki so prihajali zlasti v Grčijo in Italijo, je sistem praktično razpadel - "preselitve" so začeli izvajati kar sami in se odpravili v druge države EU.

Zato je Evropska komisija pripravila predloge za njegovo prenovo, da bi postal bolj celovit in bi predvsem na pošten način razdelil bremena med države članice.

Več na tem mestu.

V Amnesty International ob dnevu beguncev opozarjajo, da trenutno skoraj vsem beguncem zaščito nudijo revnejše države. Zato vlado pozivajo, "naj naredi, kar je prav in človeško". Po njihovem mnenju lahko sprejmemo več kot dosedanjo peščico begunk in beguncev ter jim omogočimo dostojno bivanje med nami.