Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Sodelovalna ekonomija na krilih tehnologije spreminja gospodarstvo

piše Gorazd Jukovič

Ljubljana, 26. marca - Digitalne tehnologije poganjajo nastanek novodobnih sodelovalnih platform, ki so dodobra posegle v obstoječi gospodarski model in oblikujejo razmišljanje mlajših generacij o materialnih dobrinah. Gre za novo gospodarsko zvrst, ki podira ustaljene vzorce ekonomskega razmišljanja, zakonodajalce pa postavlja pred pomembne izzive.

Sodelovalna ekonomija je nastala na predpostavki, da je veliko dobrin, ki jih imajo ljudje v lasti, slabo izkoriščenih. Avtomobili, ki večino dneva stojijo parkirani pred domom ali službo, in orodje, ki ga sami svoji mojstri uporabijo nekajkrat na leto za popravila okoli hiše, sta le dva očitna primera.

Lastništvo materialnih dobrin je dolga leta veljalo za statusni simbol, potem ko je prehod iz kmetijske v industrijsko družbo pomagal ustvariti srednji razred. Pripadnost temu se je namreč izkazoval z lastništvom dobrin. Tudi takšnih, ki jih ljudje redko uporabljamo in zato večino časa stojijo neizkoriščene v garažah, po predalih ali na policah.

Zaradi omejenosti virov in okoljskih sprememb pa se pri tem postavlja vprašanje o smotrnosti takšnega ravnanja. V zadnjih letih je tako nastalo novo gibanje, ki poudarja minimalizem na področju lastništva dobrin, njen poglavitni del pa sestavlja t.i. milenijska generacija.

Digitalne tehnologije omogočajo rast delitve oz. sodelovanja

Medtem ko so pripadniki baby boom generacije in generacije X svoje knjižne in glasbene zbirke ponosno razkazovali na policah, je dandanes možno veliko večje zbirke hraniti na enem mobilnem telefonu, v članku o vplivu sodobnih tehnologij na nastanek sodelovalne ekonomije piše gospodarski časopis Forbes.

Nekoč je bilo lastništvo dveh ali več družinskih avtomobilov statusni simbol, za milenijce pa je pomembneje deliti si avto ali pa uporabljati platforme, kot so Uber, Lyft, CarGo in druge, ko potrebujejo prevoz. Delitvena ekonomija postaja hit na številnih področjih, od prevozov in kratkoročnih najemov do vsakodnevnih storitev.

Več kot samo nezadovoljstvo s potrošništvom rast sodelovalne ekonomije poganjajo nove tehnologije, v prvi vrsti razvoj masovnih podatkov. Uspešna podjetja na tem področju, kot sta Airbnb in Uber, pa so poleg uveljavljanja novega načina razmišljanja uspela predvsem z učinkovitim izkoriščanjem masovnih podatkov, ugotavlja Forbes.

Izraz sodelovalna ekonomija je danes star skoraj deset let - nastal naj bi enkrat po letu 2007, v času prvega iPhona in začetka globalne gospodarske in finančne krize. Applov iPhone je ljudem dal internet in GPS v žep, kriza pa jih je obubožala in jih prisilila iskati nove načine zaslužka in cenejše storitve, pa o sodelovalni ekonomiji piše britanski časnik The Guardian.

Sodelovalna ekonomija je hitro rastoč segment...

Tako so nastali novi poslovni modeli, pri katerih se dejavnosti omogočajo prek digitalnih platform, ki ustvarjajo odprt trg za začasno uporabo blaga ali storitev. Ključne značilnosti tega trga so dejstvo, da storitve najpogosteje izvajajo posamezniki, posli pa večinoma ne vključujejo spremembe lastništva.

Čeprav še vedno predstavlja majhen delež v celotnem gospodarstvu, je sodelovalna ekonomija hitro rastoča panoga. Po podatkih Evropske komisije je bila leta 2015 vrednost opravljenih storitev sodelovalne ekonomije v EU 28 milijard evrov. Vrednost njenih ključnih segmentov, kot so kratkoročni najemi, prevozi in storitve na domu, pa se je v tem letu skoraj podvojila.

Komisija v svojem sporočilu o sodelovalni ekonomiji navaja ocene, da bi lahko do leta 2025 sodelovalno gospodarstvo prispevalo tudi več kot 500 milijard evrov h gospodarstvu EU. Zato po njenem mnenju obstaja za nova podjetja veliko možnosti za izkoriščanje tega segmenta trga.

Svetovalno podjetje PricewaterhouseCoopers je v lanskem poročilu o stanju sodelovalne ekonomije v EU, ki ga je pripravilo za komisijo, zapisalo, da rast sodelovalne ekonomije spreminja podobo evropskega gospodarstva. Ustvarja priložnosti za nove igralce, a hkrati predstavlja velik izziv za obstoječe poslovne subjekte in zakonodajalce.

..., ki za države in družbe odpira mnoga vprašanja

Zaradi svoje narave je sodelovalna ekonomija zakrila mnoge tradicionalne ločnice na področju gospodarskih odnosov. Ena značilnosti panoge je namreč ta, da platforme, ki omogočajo izmenjavo blaga in storitev, same skoraj praviloma niso izvajalci storitev. Te izvajajo posamezniki, ki pa to lahko opravljajo poklicno ali ne.

Tako so države in družbe postavljene pred pomemben izziv, kako regulativno okolje prilagoditi tako, da bodo hkrati omogočile rast delitvene ekonomije in preprečile zlorabe na področjih, kot so poštena konkurenca, zaščita delavcev in potrošnikov, licenciranje poklicev in plačevanje davkov.

Klasični ponudniki blaga in storitev namreč trdijo, da jim storitve na področju sodelovalne ekonomije predstavljajo nelojalno konkurenco, ker "nepoklicni izvajalci" storitev ne plačujejo drage licenčnine in se pogosto lahko tudi izognejo plačevanju davkov.

To je v zadnjih letih tudi botrovalo mnogim sporom, ko so različne sodelovalne platforme začele izpodjedati tradicionalne igralce v panogah, kot so prevozi in hotelirstvo. V mnogih evropskih mestih je tako prišlo do protestov taksistov proti platformam za nudenje prevozov, več mest pa je močno omejilo platforme za kratkoročen najem, potem ko močno zajedle v prihodke hotelov in povzročile dvig najemnin.

Na tem področju je tako za zakonodajalce poglavitno vprašanje, kdaj izvajanje določene storitve postane poklicno in s tem klasična gospodarska dejavnost. S tem vprašanjem in drugimi, povezanimi z regulacijo novega segmenta gospodarstva, se trenutno ukvarja tudi slovenska vlada, ki želi v naslednjih mesecih zakonsko urediti platforme sodelovalne ekonomije.

Zakonodajni paket naj bi temeljil na priporočilih, ki jih je Evropska komisija lani poleti pripravila v agendi za sodelovalno gospodarstvo. Ta za razlikovanje med občasnim in poklicnim izvajanjem storitev med drugim priporoča uvedbo pragov. Hkrati priporoča aktivno sodelovanje s platformami sodelovalne ekonomije pri evidentiranju izvajanja gospodarskih dejavnosti in pobiranju davkov.

gj/jes
© STA, 2017