Peter Florjančič: Problem Slovenije je, da nesposobni ljudje vodijo pomembne stvari

piše Lea Udovč

Ljubljana, 24. junija - Slovenski izumitelj svetovnega slovesa Peter Florjančič je kljub svojim častitljivim 97 letom še vedno na preži za izumi. Ima 75 let delovne dobe, nima pa pokojnine, v življenju je imel pet državljanstev in 41 avtomobilov, družil pa se je z najbolj vplivnimi ljudmi svojega časa. Meni, da je Slovenija družba sposobnih ljudi in velikih možnosti. Problem pa je, "da nesposobni ljudje vodijo pomembne stvari".

Florjančič se je rodil v hotelirski družini na Bledu, ki je imela, kot pove, v lasti skoraj pol Bleda. Po mnogih letih, preživetih v tujini, se je leta 2000 preselil nazaj v rojstni Bled, kjer živi še danes. Trenutno je zdrav, aktiven in mobilen, pravi.

"Sem dokaz, da vsakdo lahko dela do konca. Če dela do konca, je posledično tudi zdrav, ima zdravo glavo in jasno misel."

Opaža, da je po menjavi petih generacij še vedno vse enako, samo ljudje se uničujejo z roboti, ki bodo prevzeli vse več delovnih mest, meni. Slovenci, ki so po njegovem mnenju izredno sposoben narod, pa potrebujejo predvsem več enotnosti. Veliko upov polaga na mlade, s katerimi tudi veliko sodeluje. "Mladi namreč ne razmišljajo o delitvah, o levih in desnih, takšne ljudi bi bilo potrebno obdržati," pravi.

Florjančič se sicer lahko pohvali z nekaj več kot 400 patenti, od katerih je bila resnično uporabna le dobra desetina. Med njegove najbolj znane izume sodijo okvirčki za diapozitive, stroji za brizganje plastike, plastična zadrga, pršilni mehanizem na steklenički za parfum, ročne statve, vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike.

Njegovi izumi so mu prinesli lepe vsote denarja. Največ denarja, milijon in pol frankov, je dobil za patent brizgalnega stroja, ki ga je odkupilo podjetje Babcock. Vse bogastvo, ki ga je v življenju pridobil, pa je tudi zapravil. "Da ne bom najbolj bogat na 'britofu' in da se otroci ne bodo skregali," pravi.

Svoj uspeh pripisuje predvsem trdemu delu, a kljub temu brez sreče ne gre. Pomembno je tudi, da ste v pravi sekundi na pravem mestu, še dodaja.

Pri izumljanju in inovacijah je po mnenju Florjančiča najbolj pomembna prodajana ideja, "da imate produkt, ki ima dodano vrednost, nato pa je potrebno prepoznati kupca". Ob tem sta pomembna tudi dobra ekipa, ki bo pomagala pri izdelavi produkta, ter sposobnost sprejemanja kritike, "da niste takoj užaljeni," svetuje Florjančič.

Kljub svojim 97 letom danes še vedno ustvarja. Kot pravi Florjančič, "če želite narediti izum, morate vedno gledati na mizo, pod posteljo, po cesti, povsod. Največ možnosti pa je v hotelih," meni. Njegov zadnji izum - poseben krožnik za testenine - je njegova ekipa naredila s pomočjo 3D-tehnike v treh urah. Pred 30 leti bi kaj takšnega stalo nepredstavljivo veliko denarja, še dodaja Florjančič.

Peter Florjančič - izumitelj, podjetnik, hedonist, glasbenik

Izumitelj Peter Florjančič se je rodil na Bledu 5. marca leta 1919. Izšolal se je za tekstilnega tehnika. Njegova inovatorska pot se je začela, ko je na statvah izumil nov način tkanja, ki je bil primeren tudi za invalide, ta patentirani izdelek pa je tudi prodal. Kasneje je postal tudi kraljevi dvorski dobavitelj.

Poklic ga je prisilil, da je preživel 25 let v hotelih, štiri leta v avtomobilih, tri leta v vlakih, leto in pol v letalih ter eno leto na ladji. Leta 1943 so ga vpoklicali v nemško vojsko, a je s prijateljem pobegnil preko Alp v nevtralno Švico.

Leta 1946 ga je pot zanesla v Monte Carlo, kjer je ostal 15 let. Družil se je z najbolj vplivnimi ljudmi svojega časa, kot je denimo egiptovski kralj Faruk, Elizabeth Arden, med njegovimi znanci so bili tudi Grace Kelly, Rita Hayworth, Onasis, Frank Sinatra, Salvador Dali, Coco Chanel, Marlene Dietrich in drugi.

V svojem razgibanem življenju je med drugim delal za Guerlaina in Elizabeth Arden, pa za podjetja Coco Chanel, Kodak, Fuji, AGFA, Babcock, Battenfeld, Bussman, Melitta, Lek, Paloma.

Zaradi bolezni na očeh se je veliko posvečal tudi glasbi. Uglasbil je mnoge pesmi, denimo Mama, Monte Carlo Adieu, Firence, Večer v Stangelwirtu, Vento di Garda, Visconti in druge. Nekatere med njimi prepevata tudi Alenka Godec in Oto Pestner. O njegovem pestrem življenju sta napisani dve knjigi: Skok v smetano ter Ideja za milijon, Karpo Godina pa je leta 2003 o njem posnel film Story of Mr. P., pravkar pa je v nastajanju nov dokumentarni film.