Jurij Paljk: Slovenija domovina tudi za tiste, ki živimo izven meja

Paljk zase pravi, da sodi med tiste, ki so ob osamosvojitvi Slovenije sanjali. "Če bi pogledal stare zapise iz tistega časa, bi videl, da smo bili nerealni. Mislili smo, da so se nam izpolnile sanje. Potem je prišla stvarnost. Slovenija se je spremenila, začeli so se politični boji, prišlo je do razočaranja," svoje poglede na zadnjih 25 let opisuje Paljk.

Želel bi si drugačno Slovenijo, pravi. Meni, da je država padla predvsem na področju socialnega razslojevanja. Vsaka lepa demokracija se namreč po njegovem mnenju meri po odnosu, ki ga ima do najbolj šibkega in na rob potisnjenega človeka v državi. V svetu globalizacije in potrošništva smo, kot pravi, izgubili sliko človeka, občutek za toplino, za solidarnost, občutek za vzajemnost.

Ob 25-letnici domovine bi si zato želel več topline in medsebojne solidarnosti, konec plenjenja ter začetek delovanja pravne države. Prepričan je, da je v Sloveniji veliko mladih, ki so neobremenjeni s preteklostjo. Ti bi morali po njegovem mnenju prevzeti vodilne položaje ter narediti skupno domovino lepšo. "Kot narod, država ne moremo funkcionirati, če smo ujetniki političnih iger, ki slonijo na zgodovinski podlagi in delitvi."

"Kot urednik Novega glasu lahko rečem, da se sam vsak dan in v vsakem trenutku čutim ambasadorja Slovenije."

Z delom pri časniku, s poročanjem in osveščanjem ljudi po njegovem mnenju odpravljajo stare strahove. Vsi se namreč bojimo tistega, česar ne poznamo, meni. Strahovi pa se pogosto pojavljajo predvsem na mejnem prostoru. "Tukaj menim, da smo kot manjšina naredili veliko in še delamo na tem, da drug drugega spoznavamo in podiramo strahove."

Paljk je prepričan, da nobena narodna manjšina ne more preživeti, če se ne nasloni na domovino, zato je domovini hvaležen za vsako pomoč. Kljub temu pa ima danes, ko bi lahko po njegovem mnenju še tesneje sodelovali, včasih občutek, da so zamejci le finančno breme, potisnjeni v ozadje. To povezuje tudi s šolskim sistemom v Sloveniji, kjer skoraj nihče od učencev, dijakov nima možnosti izvedeti česa o delu Slovencev v Avstriji, Italiji, kaj šele po svetu.

Meni, da slovenska identiteta, narodna istovetnost, danes ni v modi, "moramo biti 'multikulti'". Ne glede na to pa je Paljk prepričan, da potrebujemo malce narodnega ponosa, predvsem pa bi morali biti ponosni na jezik in lepo slovensko kulturo. Pomembno je, da Slovenija ohranja svoje posebnosti - svojo kulturno izročilo in kulturno dediščino, pravi.

V Italiji je vse več otrok iz narodnostno mešanih zakonov in multikulturnost je postala del vsakdanjika. "Paziti pa moramo, da se ne bomo utopili v velikem italijanskem morju, se asimilirali." Jezik je namreč, kot poudarja Paljk, temeljnega pomena in tako kot vsako dragoceno stvar ga je treba paziti.

Jurij Paljk - zamejski pesnik, novinar, urednik

Jurij Paljk se je rodil 27. julija 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem. Že od leta 1978 živi v Italiji, kjer se je po prihodu v Trst takoj vključil v življenje in delo slovenske narodne skupnosti. Je oče treh otrok, trenutno pa živi v vasi Terzo pri Ogleju. Kljub temu da doma govorijo tri jezike, so otroci obiskovali šole s slovenskim jezikom. Paljk je tudi odgovorni urednik slovenskega tednika v Italiji Novi glas, ki je namenjen predstavnikom slovenske manjšine v Italiji vzdolž meje.

Izdal je več pesniških knjig ter izbor radijskih oddaj z naslovom Očetovstvo malo drugače. Lani spomladi je za knjigo kolumn Kaj sploh počnem tukaj prejel nagrado vstajenje, namenjeno zamejskim in zdomskim ustvarjalcem. Junija 2015 pa mu je italijanski predsednik podelil tudi naziv viteza republike.