Tamara Lah Turnšek: Človek ni več vrednota, vrednote so stvari

Kot ocenjuje, so bile odločitve, ki so vodile k samostojnosti Slovenije in kasneje priključitvi evropski skupnosti, zelo pozitivni premiki, ki so vplivali na naše življenje in delo, vendar do določene mere. "Spoznali smo, da ni vse zlato, kar se sveti, da je treba trdo delati in delati na drugačen način, da bi dosegli tisto, kar smo videli v Evropi in svetu." Ker nismo bili pripravljeni sprejemati in razumeti realnosti razvitejšega sveta oz. sistemov, ki nas obdajajo, smo delali precejšnje napake, meni.

Lah Turnškova danes pogreša predvsem vrednote znanja. Čeprav vseskozi govorimo, da živimo v družbi znanja, to po njenih besedah pravzaprav ni res. Znanje, ki nastaja, se namreč po njenem mnenju ne izkorišča v dobrobit družbe kot take. Ni denimo razvitih vrednot varovanja okolja, bolj trajnostno planirane urbanizacije in predvsem prometa in še marsičesa, kar naj bi urejalo napredno družbo, pravi.

Kot predavateljica opaža nazadovanje znanja in splošne razgledanosti mladih ter tudi njihove politične angažiranosti. "Ne strankarske, ampak angažiranosti v smislu vključevanja v probleme in spreminjanja družbe ter uveljavljanja svojih potencialov in idealov. Tega je med mladimi, tudi izobraženci, premalo."

"Najbolj sem razočarana nad tem, da so se vrednote spremenile tako, kot se ne bi smele. Vrednota je postala materialnost, potrošništvo, lažno blagostanje, ki je temeljilo na hitrem in nepoštenem načinu pridobljenih dobrinah ter bogastvu nekaterih političnih in gospodarskih povzpetnežev, na razslojevanju družbe. Vse to je bilo zelo negativno za družbeni razvoj in je negativno odsevalo tudi v znanosti. Če bi bila znanost, ne le tehnična in naravoslovna, temveč tudi družboslovna, dovolj vplivna v družbi, bi bilo mogoče zdaj drugače."

Kot predsednica Sveta za znanost in tehnologijo je kritična tudi do odnosa med politiko in znanostjo. Meni, da znanstveniki nimajo veliko vpliva. "Ko pride do tega, da bi nas morala vlada poslušati, se je dogajalo, da često nismo zmogli vzpostaviti dobrega dialoga. Za politiko so pomembnejše sindikalne zahteve kot zahteve po vlaganju v raziskave in razvoj, kar bi dolgoročno rešilo tudi socialne družbene probleme."

Slovenski raziskovalci so se po mnenju Lah Turnškove vseskozi trudili dosegati določeno kvaliteto, nekateri tudi primerljivo s svetovnimi vrhunskimi dosežki. Delež sredstev za znanost in razvoj se je sicer dvigal, a počasneje kot v državah Evrope, po katerih so se zgledovali. Po letu 2011 pa je prišel še velik padec vlaganj v znanost, za skoraj 30 odstotkov. "To pomeni, da politika in velik del družbe še vedno marginalizira to dejavnost, ki pa je po mojem mnenju ključna, da bi pospešili gospodarsko rast, ki bi bila primerljiva z našimi severnimi sosedi."

Kot meni Lah Turnškova, mora družba v prihodnje na eni strani graditi primerno okolje za tak razvoj gospodarstva, ki bi vključeval najnovejše znanstvene dosežke in bo vzpostavil dialog med znanstveniki in gospodarstveniki ter na drugi strani s politiki, ki naj za razvoj ustvarjajo primerno poslovno okolje.

Na drugi strani pa mora družba tudi dozorevati in na ta način ustvarjeni kapital vlagati v družbeni razvoj in splošne dobrine. "Vedeti moramo, kaj je kvaliteta življenja. Da to ni več nekaj, kar je v žepu, temveč v glavi in vsem, kar nas obdaja. In vedeti, da je tudi manj lahko včasih več."

Tamara Lah Turnšek - direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, profesorica in raziskovalka

Slovenska znanstvenica Tamara Lah Turnšek se je rodila 1. marca 1947 v Ljubljani. Od leta 1996 opravlja delo direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo. V teh letih je Lah Turnškova prispevala k večji prepoznavnosti inštituta in k njegovemu razvoju. Predava tudi na Biotehniški fakulteti, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na Mednarodni podiplomski šoli Instituta Jožef Stefan, predavala pa je tudi na nekaterih univerzah v tujini.

Leta 1996 je ustanovila Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, ki ga je vodila med leti 1997 ter 2004 in je vodja njegovega raziskovalnega programa. Danes raziskuje predvsem molekularne mehanizme nastanka in napredovanja raka, s poudarkom na raku možganov, v preteklost tudi dojke in pljuč. V zadnjem času je delo njene ožje skupine usmerjeno tudi v delovanje matičnih celic v procesih regeneracije obolelih tkiv oz. tumorjev.

Od leta 2014 je predsednica Sveta za znanost in tehnologijo z mandatom do leta 2018, predsedovala pa je tudi Komisiji za ženske v znanosti, v okviru katere si je prizadevala za boljši položaj in vidnost slovenskih znanstvenic. Leta 2014 je bila imenovana za predsednico Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, Priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje.