Goran Vojnović: Več kot ti domovina pomeni, bolj si do nje kritičen

piše Maja Čehovin Korsika

Ljubljana, 19. junija - Pisatelj, režiser in kolumnist Goran Vojnović opaža, da se je Slovenija po 25 letih od osamosvojitve nekje ustavila, saj nič ni tako bleščeče, kot si je predstavljala, predvsem pa ne vidi naprej. Lepoto slovenske družbe prepoznava v njeni neagresivnosti in raznolikosti. Poudaril je tudi, da kritičnim posameznikom ni vseeno za domovino, saj želijo živeti v boljši družbi.

Vojnović meni, da smo Slovenci precej nezadovoljni: "Mislim, da to izhaja predvsem iz tega, da ne vemo, kam gremo, bolj kot iz tega, da bi bilo to ta trenutek res zelo slabo." To stanje prepoznava kot težavo širšega okolja in ne zgolj Slovenije, kot si večkrat zamišljamo.

V današnji družbi pogreša predvsem spoštovanje kakovosti življenja. V Sloveniji po njegovih besedah večina ljudi lahko živi kakovostno, na kar se pogosto pozablja. To je po njegovo "luksuz, ki ga imamo v primerjavi z marsikom po svetu". Sam med vrednotami, ki jih zasleduje, na prvo mesto postavlja "spoštovanje sočloveka, njegove drugačnosti in njegove izjemnosti". Zdi se mu, da slovenska družba v tem sicer napreduje, a še ni na pravi ravni: "V človeku raje prepoznavamo drugačnost kot pa njegovo izjemnost ali posebnost."

Dodal je, da beseda večkrat teče o solidarnosti, a opaža, da je solidarnost v razvitem svetu, ki ljudem omogoča, da živijo neodvisno drug od drugega, težko pričakovati. "Živimo v svetu, ki gre v individualizem. S tem se pač določene vrednote izgubijo," je pojasnil in dodal, da sicer solidarnost zelo ceni.

V svoji literaturi Vojnović rad odpira nove, družbenokritične teme: "Menim, da družba potrebuje zelo jasen, kritičen pogled in razreševanje določenih problemov, ne pa opevanja njenih naravnih lepot."

Opaža, da se kritičnega posameznika pogosto razume kot nekoga, ki svoje domovine ne mara, sam pa meni, da je ravno nasprotno. "Več kot ti domovina pomeni, večjo potrebo imaš po opozarjanju na stvari, ki v tem okolju niso takšne, kakršne bi si želel, večjo potrebo imaš po odpiranju tem, za katere se ti zdi, da je o njih treba govoriti, in bolj se ti zdi vredno opozarjati, da so tam ljudje, ki so jim bile storjene krivice, saj si želiš živeti v še boljši družbi. Ker ti pač ni vseeno," je povedal.

Ali v slovenski literaturi pogreša kakšne teme? "Nekaj let nazaj bi morda rekel, da pogrešam teme osamosvojitve, poosamosvojitve ali izbrisa. Danes tega ne morem več reči, ker se je izkazalo, da literatura o vsem spregovori z določenim zamikom. Potrebuje čas, da teme dozorijo, in nima potrebe po tem, da bi se takoj odzivala na dogodke." Meni, da je taka literatura tudi najbolj močna. Nestrpno pričakuje dela, ki bodo nastala čez pet ali deset let in bodo spregovorila o gospodarski krizi, pretresih EU in migrantih.

Na vprašanje, s kom se Slovenija trenutno bolj identificira - z EU ali z nekdaj bratskimi deželami, je Vojnović odgovoril, da se mu zdi razpredanje o tem krivično. Meni, da je Slovenija tako različna, da jo je težko postaviti na skupni imenovalec. Dva milijona ljudi jo dojema na dva milijona načinov.

"Naša težava je v tem, da bi Slovenijo radi zelo jasno opredelili. Kaj država je, kaj slovenstvo je in tudi, kaj slovenski jezik je. Nato pa bi vsakogar, ki ne sodi v določen vzorec, označili za Neslovenca. Tisto, kar je meni všeč pri Sloveniji, je ravno njena raznolikost," je poudaril.

Vojnović meni, da bi si morala Slovenija v prihodnje prizadevati, da bi postala država, ki na svojo mejo ne bi nikoli več postavila bodeče žice. "Država, za katero bi bilo to vsaj tako nesprejemljivo, kot da bi na sosednjo državo vrgla atomsko bombo." Po njegovih besedah je lepota slovenske družbe njena neagresivnost. To je treba negovati, kazati navzven, ohranjati in skoznjo graditi svojo identiteto. Morda tudi v zunanji politiki, kot država, ki podpira mirovne procese, podpira napadene in priznava nepriznane.

Goran Vojnović - pisatelj, režiser in kolumnist

Goran Vojnović (1980) je avtor nagrajenih romanov Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela ter nedavno izdanega romana Figa. Leta 2010 je posnel celovečerni prvenec Piran Pirano, ki mu je leta 2013 sledil celovečerec po romanu Čefurji raus!. Slednji je z njegovim sodelovanjem dobil tudi odrsko različico. Je tudi kolumnist in scenarist, leta 1998 pa je izdal pesniško zbirko Lep je ta svet.