Nataša Horvat: Osamosvojitev je pozitivna, ne pa tudi otroci brez vode in elektrike

"Če si umazan in neurejen, si avtomatsko izključen iz družbe in nimaš možnosti, da bi se vključeval kot drugi. To vem, ker sem tudi sama odraščala brez vode in elektrike, pa še v družini, kjer je vladalo nasilje. Tudi zato, predvsem pa zaradi ljubezni, sem pred 22 leti iz Čakovca prišla v Slovenijo in se odločila, da se bom borila in naredila nekaj iz sebe," na težave Romov opozarja Horvatova.

Kot dodaja, je Slovenija edina država, ki ima zakon o romski skupnosti, a je ta po njenem bolj izgovor, da ga imamo, vendar ne upoštevamo. Če bi ga, na primer na Dolenjskem ne bi bilo toliko težav v naseljih. Res je, da morajo tudi Romi veliko prispevati k temu, da so dobro sprejeti v družbo, a treba se je pogovarjati. "Mi sami ne bomo spremenili sveta, potrebujemo tudi drugo stran, in če ne bomo enakopravno sprejeti v družbo, to pomeni, da nikoli ne bo rezultatov, ki si jih želimo," je prepričana svetnica.

Najbolj jo žalostijo ljudje brez zaposlitve, v revščini, nekateri na robu preživetja. "Če drugi prebivalci nimajo možnosti zaposlitve, potem sami veste, koliko težje je to pri Romih. Zelo malo delodajalcev jim da priložnost. In ko se želimo integrirati, socializirati in bi se morda kdo odločil za nakup stanovanja ali gradnjo hiše v vasi, kjer ni Romov, je zelo malo takih, ki bi jih sprejeli za soseda, ker še vedno ostajajo stereotipi in se bojijo. Jaz pa pravim: Možnost jim je treba dati, spoznati jih je treba, pogovarjati in družiti se z njimi in avtomatsko se ti stereotipi razbijejo. To sem doživela na lastni koži, možnost je treba dati vsakemu človeku."

Nataša pravi, da ni tipična Rominja, saj nima kopice otrok, le sina, ki ga je rodila pri sedemnajstih. "Če me kdo vpraša, kdo sem, vedno povem: Sem ciganka, ciganka sem se rodila in kot ciganka bom umrla. In če bi se še enkrat rodila, se ne bi zamenjala, ker sem ponosna na to, kar sem; predvsem na svoje dosežke, kljub vsem oviram."

Pove, kako se je šolala skupaj s sinom, ga "spravila na pravo pot", si poiskala delo, da ne razmišlja kot nekateri Romi, da se je stanje v njenem naselju izboljšalo, da se mladi trudijo pridobiti izobrazbo, da potrebujejo motivacijo, da jih ni treba za vsako napako izključiti iz družbe ali jim onemogočiti, da popravijo napake, ampak jih je treba razumeti. Ker pač prihajajo iz drugačne skupnosti, drugače razmišljajo, a to ne pomeni, da ne morejo biti enakopravni drugim državljanom.

"Potrebujemo medsebojno spoštovanje, ljubezen, dobre medsosedske odnose. Danes vsi nekako hitro živimo, nimamo časa eden za drugega, nevoščljivi so eni drugim. To me zelo moti. Življenje je kratko, zakaj bi se obremenjevali z nepotrebnimi zadevami. Na koncu koncev je materializem tisti, ki je pokvaril ljudi, v tem pa ni nekega veselja, sproščenosti; obstaja le bojazen, da boš ostal brez tega," še pravi Horvatova in dodaja, da se moramo spoštovati ne glede na to, kdo si, kaj si, kakšne vere, kakšne barve kože, ker vsi smo - ljudje.

Nataša Horvat - romska svetnica, ki rada pomaga ljudem in je ponosna na svoje poreklo

Nataša Horvat se je rodila v Čakovcu leta 1978, tam obiskovala osnovno šolo, srednjo trgovsko šolo pa je končala v Sloveniji. Živi v romskem naselju v Dolgi vasi v zunajzakonski skupnosti, ima 24 let starega sina. Zaposlena je kot sekretarka Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, svetnica v občini Lendava je v prvem mandatu. Je predsednica romskega kulturnega društva Romni (Rominja), v katerem tudi pleše, in tajnica romskega društva Romani Jilo (Romsko srce), v katerem pomagajo pri socializaciji romske skupnosti v občini, veliko se ukvarjajo z mladino in otroki ter poskušajo prispevati, da ne bi živeli v getu, kot nekateri imenujejo romska naselja, ampak jim pokazati, da so enakovredni vsem drugim otrokom v Sloveniji.