Avsenikova glasba še naprej razveseljuje množice

Mesec in pol po pogrebni slovesnosti z državnimi in vojaškimi častmi se v teh dneh v Begunje znova zgrinjajo možice ljubiteljev narodnozabavne glasbe. Vas s približno 1000 prebivalci bo v treh koncertnih dneh sprejela skupaj okoli 6000 ljubiteljev Avsenikove glasbe iz Slovenije in tujine.

Čeprav nad letošnjim festivalom visi črna senca, pa je namen družine Avsenik tudi v obdobju žalosti dati festivalu pridih veselja do življenja. "Slavko Avsenik je bil vesel človek. Vedno je trdil, da zna žalostne pesmi delati vsak, vesele pa le redko kdo. Takšna je njegov glasba in če festivala ne bi napolnili z veseljem, bi zanikali Slavka Avsenika," je prepričan njegov sin Gregor Avsenik.

Avsenikova vesela zapuščina privablja mnoge. Prvi festivalski večer prireditveni šotor sicer ni bil povsem poln, že danes pa naj bi bilo drugače. Med ljudmi, posedenimi za klopmi, je večkrat kot slovenščino mogoče slišati nemščino. Ko zadonijo Avsenikovi zvoki, pa vsa omizja potihnejo, prisluhnejo in nastopajoče nagradijo z aplavzom.

A kot je povedala skupina slovenskih ljubiteljev narodnozabavne glasbe, ki se je festivala udeležila drugič, se noben med nastopajočimi ansambli iz Slovenije in tujine ne more kosati s pravimi Avseniki. Na festivalu nastopa več kot 300 glasbenikov, ki predstavljajo Avsenikove melodije čim bližje originalu ali pa jim dodajo drugačen glasbeni izraz.

"Glavno srce je original, ki ga želimo obujati in izvesti čim lepše. A se vedno znova vprašamo, kako so stari Avseniki izvajali glasbo, saj je še danes ne more nihče izvesti enako kot oni," ugotavlja glavni organizator festivala Gregor Avsenik.

Instrumentalna skladba Na Golici, ki letos praznuje 60 let, ima kar 600 preobrazb in naj bi bila svetovna rekorderka v glasbenih priredbah. Nekatere izmed njih bodo odigrali na festivalu in dokazali, da je skladbo mogoče odigrati tako v klasični kot v country, dixie ali techno preobleki.

Na Golici je tudi edina pesem, ki jo bodo obiskovalci festivala slišali večkrat. Avseniki so namreč napisali toliko skladb, da se v tridnevnem programu ne bodo ponavljale. Vseh je okoli 1100. "Nekatere na festivalu tudi mi slišimo prvič, saj so bile izgubljene v studiih v Celovcu ali Hamburgu in v živo niso bile nikdar izvedene," je povedal Slavkov vnuk Sašo Avsenik.

Kot pravi, je festival dokaz, da glasba ne pozna meja. V Slovenijo so prišli glasbeniki iz devetih držav, prav tako pisano so zastopani tudi obiskovalci, večinoma iz nemškega govornega področja, torej Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, dela Francije in Nizozemske.

Organizatorji so prepričani, da bi z več promocije na festival zlahka privabili še veliko več ljudi. Toda Begunje so majhna vas, pravi Gregor Avsenik in dodaja, da njihov namen ni organizirati zelo množičnih prireditev, temveč stavijo na kakovost. S festivalom, ki je tokrat potekal tretjič, si želijo nadaljevati, a v globalizaciji in komercializaciji tradicije ni lahko obdržati.

Da bi festival postal stalnica, le da bi se nemara zamaknil v termin po koncu glavne turistične sezone, si želi tudi direktorica Turizma Radovljica Nataša Mikelj. Avsenikova tradicija je namreč izjemna priložnost za turistične ponudnike. "Nastanitvene zmogljivosti se ob takih priložnostih polnijo kar same od sebe," je pojasnila.

"Potencial je skoraj nepredstavljiv," je izpostavila Mikljeva, ki meni, da če že Slavko Avsenik ni prejel Prešernove nagrade, bi morale zdaj država, občina in družina strniti vrste ter v Begunjah postaviti interaktivni muzej, kakršnega imajo v Liverpoolu The Beatles.

Avseniki in Begunje so zanimivi tudi za naključne turiste, ki narodnozabavne glasbe ne poznajo. Vsakič znova se skladba Na Golici izkaže za univerzalno uspešnico. "Avseniki so tisto pravo avtentično, pristno in edinstveno, kar imamo v Sloveniji. Kralja polke nima nihče drug," je sklenila Mikljeva.