Grki v nedeljo odločajo o svoji nadaljnji usodi

Za razumevanje zadnjega zapleta v grški krizi je treba pogledati dogajanje v zadnjem letu dni. Sredi lanskega leta se je zdelo, da se Grčija po večletni gospodarski depresiji počasi le pobira. Desnosredinska vlada je v letu 2015 napovedovala občutno pospešitev gospodarske dejavnosti in postopno zniževanje visoke brezposelnosti.

V približevanju izteka drugega programa pomoči konec leta 2014 se je Grčija s posojilodajalci pogovarjala o njegovem podaljšanju oz. vsaj neki obliki premostitvene rešitve, preden se lahko vrne na finančne trge. Čeprav je v odnosu med Atenami in evrskimi partnericami, evropskimi ustanovami ter Mednarodnim denarnim skladom (IMF) prihajalo do nesoglasij glede nadaljnjih varčevalnih ukrepov, so finančni ministri območja evra konec 2014 le izkazali pripravljenost na podaljšanje programa.

A kalkulacije grških politikov, ki so z neuspešnim poskusom izvolitve predsednika republike izsilili predčasne volitve, so sredi tega zatišja napovedale vihar. Leta odrekanj so namreč med prebivalci vzbudila veliko nezadovoljstva in jeze nad vladajočo politično srenjo. Politična cena že nekaj časa vzpenjajoče se leve stranke Siriza in njenega mladega voditelja Aleksisa Ciprasa je z vsakim dnem bolj rasla.

Zrasla je do te mere, da je Siriza konec januarja letos z obljubo o koncu bolečega varčevanja in odrekanja na volitvah premočno slavila in oblikovala koalicijo. Na čelo vlade se je povzpel Cipras, za finančnega ministra pa je imenoval nekonvencionalnega grško-avstralskega ekonomista Janisa Varufakisa. V oholi evropski politični prostor sta vnesla svežino, a dvignila tudi marsikatero obrv.

Nekonvencionalna Siriza razburkala evropski politični prostor

Cipras se je tako na obiskih po evropskih prestolnicah z voditelji srečeval brez kravate, z argumentom, da si jo bo nadel šele, ko bo grško ljudstvo spet na poti blaginje. Še bolj je šokiral Varufakis, ki se srečanj z evropskimi kolegi še danes udeležuje oblečen v za politika precej nekonvencionalen slog. Kot politični ekonomist je hitro postal znan tudi po svojih filozofskih in predavateljskih nastopih, polnih metafor in zgodovinskih primerjav.

Nova grška vlada s predstavniki evropskih ustanov in večine evrskih partneric od prihoda na oblast ni bila na isti liniji. Medtem ko so v Bruslju in ostalih prestolnicah vztrajno poudarjali, da mora Grčija ne glede na spremembo oblasti spoštovati dogovore in obveznosti, je Siriza iskala načine, kako uresničiti svoje obljube Grkom.

Kako velik je prepad med novo grško oblastjo in posojilodajalci, se je med drugim pokazalo ob Varufakisovem obisku v Berlinu v začetku leta, ko se z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem "nista strinjala niti, da se ne strinjata".

Kljub tem razlikam in očitkom, da se v Atenah izogibajo konkretnejšim novim varčevalno-reformnim zavezam, je evroskupina februarja vendarle program pomoči spet podaljšala, tokrat do konca junija.

Pot v bankrot

A pogajanja v naslednjih mesecih niso pripeljala nikamor, negotovost se je z vsakim tednom povečevala, okrevanje gospodarske dejavnosti pa zastalo. Grki so začeli množično dvigovati prihranke iz bank, odtok kapitala pa je dosegel več deset milijard evrov. Grške banke je pri življenju ohranjala le še Evropska centralna banka (ECB) z izredno likvidnostno pomočjo, katere obseg je stalno povečevala.

Grčija je (po mnenju posojilodajalcev) prve resne predloge novih ukrepov poslala šele osem dni pred iztekom programa. Začel se je niz zasedanj evroskupine, predlogov in protipredlogov, očitkov in protiočitkov, ki je izčrpaval evropske novinarje.

Konec minulega tedna so razmere dosegle vrelišče. Vlada v Atenah je zavrnila zadnji predlog Evropske komisije, ECB in IMF. Nato pa je premier Cipras postregel s še večjim šokom za posojilodajalce. Napovedal je, da se bodo o zadnji ponudbi treh ustanov na referendumu 5. julija izrekli grški volivci, kar je pozneje potrdil tudi grški parlament. Ob tem je za "mirno" izvedbo ljudskega odločanja posojilodajalce zaprosil za enomesečno podaljšanje programa pomoči.

Evroskupina ga je zavrnila in brez Grčije začela skupaj z institucijami pripravljati načrt B v primeru grške plačilne nesposobnosti in izstopa iz evrskega območja. Grčija in posojilodajalci so se postavili na okope. ECB je sicer ohranila likvidnostno pomoč bankam, a njenega obsega tokrat ni povečala. Grčija je ob okrepljenem navalu državljanov na bankomate sprejela sklep o omejitvah kapitalskih tokov, banke pa so do razpleta referendumskega glasovanja zaprle vrata.

V minulih dneh je sicer prišlo do nekaj poskusov zbliževanja stališč, Grčija pa je presenetila tudi s predlogom za novo pomoč. A na koncu je prevladalo stališče posojilodajalcev, da do razpleta referenduma novih dogovorov ne more biti.

Grčija vmes v noči s torka na sredo ni plačala okoli 1,6 milijarde evrov junijskih obveznosti do IMF, iztekel se je tudi evrski program pomoči. Le nekaj dni pred referendumom se je tako znašla na robu plačilne nesposobnosti, saj jo že kmalu čakajo nove milijardne obveznosti do upnikov.

Grški "biti ali ne biti" v območju evra

Grki bodo tako v nedeljo pred težko odločitvijo. Večina evropskih voditeljev jih poziva, naj podprejo zadnje predloge upnikov, saj s tem glasujejo za obstanek v EU in območju evra in proti negotovi prihodnosti zunaj evrske družine. Grška vlada pa vztraja pri pozivu k zavrnitvi predlogov upnikov.

V Atenah so prepričani, da bodo Grki na ta način posojilodajalcem poslali jasno sporočilo, da niso več pripravljeni prenašati ukrepov, ki so neučinkoviti, nepošteni in ponižujoči. Referendumski ne naj bi tako Grčiji omogočil, da doseže boljši dogovor, ki bo vseboval tudi prestrukturiranje (delni odpis) velikanskega dolga do evrskih upnikov. Prav tako zagotavljajo, da bo Grčija tudi po referendumu ostala "ponosna" članica območja evra.

Volivci, v strahu pred kaotično prihodnostjo v primeru plačilne nesposobnosti in morebitnega izstopa iz območja evra, a istočasno naveličani po letih padanja življenjskega standarda, so po zadnjih anketah razklani. Rezultat je tako nemogoče napovedati.

Referendum tudi zaupnica Ciprasovi vladi

Prav tako je nemogoče reči, kaj se bo zgodilo dan potem. Cipras je namreč dal vedeti, da bo odstopil, če bodo Grki na referendumu potrdili pogoje pomoči. Po drugi strani opozicija opozarja, da bi zavrnitev programa pomoči za Grčijo pomenila katastrofo.

Medtem ko so v vladajoči Sirizi prepričani, da je treba pogoje, ki jih Grčiji postavljajo mednarodni posojilodajalci, zavrniti, v največji opozicijski stranki, konservativni Novi demokraciji premierja označujejo za neodgovornega.

Grška vlada volivce pred glasovanjem opominja na posledice, ki so jih že utrpeli zaradi strogega varčevanja po nareku mednarodnih posojilodajalcev. Na vladni spletni strani, posvečeni referendumu, je zapisano, da se je v Grčiji po letu 2010 število samomorov povečalo za tretjino, depresije je za 270 odstotkov več, poltretji milijon Grkov pa je brez zdravstvenega zavarovanja. Dohodki povprečnega gospodinjstva so se v zadnjih petih letih zmanjšali za 30 odstotkov, pokojnine pa za 45 odstotkov.

"Po petih mesecih pogajanj (...) je bila Grčija postavljena pred ultimat, katerega predmet sta bila grška demokracija in grški narod," je še zapisano na spletni strani.

Referendumski "ne" pot v še večjo katastrofo?

Po drugi strani nekdanji premier George Papandreu iz socialistične stranke Pasok opozarja, da sedanja vlada državo pelje po skrajno nevarni poti naravnost v katastrofo.

Opozicija kampanjo gradi predvsem na opozarjanju, da bi ne pogojem pomoči pomenil, da se Grčija poslavlja od evra in Evrope, česar pa si večina Grkov ne želi.

Grška javnost je - podobno kot mediji - razdeljena. Del Grkov je prepričan, da obubožani in od krize utrujeni ljudje ne prenesejo še dodatnega zategovanja pasu, zato se je treba upreti. Drugi pa se bojijo, da se bodo razmere, če bodo pogoje pomoči zavrnili, le še poslabšale, da se bo Grčija odmaknila od Evrope in se - ne le geografsko, ampak tudi politično - umestila na Balkan.

Še največ pa je takšnih, ki so jezni na vse, na sedanjo Ciprasovo in tudi prejšnjo vlado, ki jo je vodila konservativna Nova demokracija. "Naj gredo vsi k vragu," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal upokojenec, ki je pred banko v Solunu v sredo čakal, da dvigne 120 evrov pokojnine.

Pomembno vlogo igra grška državna televizija ERT, ki je po dveletnem molku - prejšnja vlada jo je ukinila zaradi varčevanja - pred kratkim znova začela oddajati. Kot piše piše nemška tiskovna agencija dpa, je ERT postala pomembno orodje za seznanjanje javnosti s stališči vlade oziroma vladajoče stranke Siriza.

Premier Cipras je dal vedeti, da se bo po referendumu, če bodo volivci potrdili pogoje pomoči, umaknil. Tudi večina opazovalcev je prepričanih, da mu drugega niti ne bo preostalo, čeprav Siriza, ki je na volitvah januarja prepričljivo zmagala, še vedno uživa veliko podporo javnosti.

Ob porazu Ciprasa pred Grki tehnična vlada ali predčasne volitve

Če bo Cipras odstopil, po mnenju strokovnjakov, ki jih navaja dpa, obstajata dve možnosti. Prva je oblikovanje vlade narodne enotnosti s podporo proevropskih Nove demokracije ter strank Potami in Pasok. Takšna vlada bi - s podporo nekaterih zmernejših poslancev Sirize - v parlamentu imela zadostno večino za sprejetje reform. Nato bi lahko sledile predčasne volitve, a verjetno ne pred koncem poletja.

Druga možnost bi bile predčasne volitve, ki bi jih izvedli v roku 30 dni od izdaje predsednikovega odloka.

Nekateri v Sirizi sicer, kot je danes poročal Financial Times, trdijo, da Cipras v primeru svojega poraza ne bo odstopil, temveč se bo odpravil v Bruselj in posojilodajalcem povedal, da sprejema pogoje, ki jih je doslej zavračal.

Politični poznavalci pa opozarjajo tudi, da bo referendum še dodatno polariziral grško družbo ter poglobil razlike. "To je škodljivo za družbo. Grčija je v zgodovini že plačala veliko ceno zaradi delitev," je za dpa dejal Tans Dokos iz think-tanka Eliamep.