Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Zaradi onesnažene zemlje navodila za celjske vrtičkarje

Celje, 9. aprila - Čeprav so v Celju tla vrtov zaradi preteklih bremen industrije in prometa lahko onesnažena in uživanje vrtnin s takšnih vrtov predstavlja tveganje za zdravje, pa je mogoče ob pravilnem ravnanju zmanjšati tveganje za vnos težkih kovin na minimum. Upoštevati velja le priporočila, ki so jih pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Med ukrepi za varno vrtnarjenje na onesnaženih vrtovih v občini Celje inštitut navaja zamenjavo onesnažene zemlje, gojenje vrtnin, ki so manj dovzetne za odvzem težkih kovin iz tal, postavitev visokih gred ter uporabo loncev in korit.

Kdor bi se odločil za zamenjavo onesnažene zemlje z rodovitno in neosnaženo zemljo, mora to storiti vsaj do globine 50 centimetrov. Ukrep je učinkovit, vendar povezan z velikimi stroški. Za vrtiček velikosti 80 kvadratnih metrov bi namreč stroški lahko presegli 2000 evrov.

Ne dosti bolj prijazna za denarnico je postavitev visokih gred. Te lahko postavimo na površino nekdanjega vrta, na stik med gredo in onesnaženimi tlemi pa položimo ločilno geotekstilno membrano, s katero preprečimo morebitno prehajanje težkih kovin iz onesnaženih v neosnažena tla. Na kmetijskem inštitutu stroške postavitve visoke grede v velikosti 80 kvadratnih metrov in nakupa rodovitne zemlje ocenjujejo na 1400 evrov.

Za dober nadomestek manjšim vrtovom veljajo korita in lonci, ki jih lahko uporabimo tudi kot dopolnitev visokih gred, še boljši izkoristek razpoložljivega prostora pa dosežemo s postavitvijo na pripravljene konstrukcije, še svetujejo na inštitutu.

Sicer pa velja upoštevati, da vse rastline niso enako sposobne za odvzem težkih kovin iz tal. Ravno tako se težke kovine različno razporejajo po rastlinskih delih: več se jih kopiči v koreninah, korenih in listih kot pa v plodovih ali semenih. Z uživanjem listnate zelenjave, ki je pridelana na onesnaženih tleh, smo tako bolj izpostavljeni težkim kovinam kot pa pri plodovkah, denimo paradižniku.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so navodila pripravili po naročilu Mestne občine Celje, dostopna pa so na spletnem naslovu: http://moc.celje.si/okolje/8-staticne-strani/4219-priporocila-in-ukrepi-za-varno-pridelovanje-vrtnin-v-celju.

bg/mg
© STA, 2015