Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Slovenska himna praznuje 25 let

piše Aleš Kocjan

Ljubljana, 29. marca - Pred 25 leti je takratna Skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o slovenski himni, s katero je določila, da je slovenska himna sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica. Tako je ostalo vse do danes, čeprav se vsake toliko časa pojavijo predlogi, da bi se himna spremenila.

Maribor.
Slovenska zastava.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Zdravljica je bila kot slovenska himna sicer določena že prej, in sicer 27. septembra 1989, ko je takratna skupščina sprejela več deset dopolnil k ustavi takrat še Socialistične republike Slovenije. Eno izmed dopolnil je določalo, da je slovenska himna Zdravljica, zakon, ki ga je skupščina sprejela pol leta pozneje (29. marca 1990), pa je podrobneje določil, da je to sedma kitica omenjene pesmi.

Za melodijo himne je zakon določil melodijo iz zborovske istoimenske skladbe Stanka Premrla, sicer znanega slovenskega skladatelja in duhovnika. Določil je še, da se himna izvaja z glasbili, petjem ali glasbili in petjem ter da začne zakon veljati osmi dan po objavi v uradnem listu. Tako je začel veljati 24. aprila 1990.

Po besedah takratnega predsednika skupščine Mirana Potrča so himno z ustavnim dopolnilom določili zato, ker je Slovenija takrat ni imela. Idej o tem, kakšna naj bi bila slovenska himna, je bilo po njegovih besedah več, na koncu pa je prevladala ideja, naj bo to Zdravljica.

Po Potrčevem spominu je predlog "v osnovi prihajal iz Socialistične zveze Slovenije", kdo je podal uraden predlog, pa se ne spomni več. O Zdravljici kot himni je po njegovih besedah obstajalo takojšnje in popolno soglasje. "Rekel bi, da je bilo navzoče celo navdušenje, ki je bilo izkazano tudi tako, da smo po sprejemu ustavnih amandmajev v skupščini Zdravljico tudi zapeli," je dejal.

Da je slovenska himna Zdravljica, je določila tudi zdajšnja slovenska ustava, ki jo je DZ sprejel decembra 1991. Hkrati ustava določa, da podrobnejšo uporabo zastave, himne in grba določa poseben zakon. Tega je državni zbor sprejel leta 1994, v njem pa je znova določeno, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice, kot melodija pa zborovska istoimenska skladba Stanka Premrla.

A nekateri menijo, da bi bile pri himni potrebne spremembe. V SDS so do zdaj že dvakrat vložili predlog sprememb zakona, po katerem bi se Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki bi obsegala drugo in sedmo kitico pesmi. Po prepričanju SDS bi bila takšna določitev himne bolj skladna z ustavo, ki za himno določa celotno Zdravljico, vendar pa predlog za zdaj v DZ ni dobil podpore.

Na pomanjkljivost zdajšnje ureditve himne opozarja tudi slovenski pisatelj Boris Pahor. Sam namreč ocenjuje, da se s tem, ko smo kot himno določili sedmo kitico Zdravljice, "ne držimo Prešerna". "Prešeren je namreč napisal Zdravljico tako, da je najprej poudaril domačo deželo," je dejal za STA. Nekateri po Pahorjevih besedah sicer menijo, da je s stavkom iz druge kitice "Bog živi ves slovenski svet" mislil na slovanski svet. A "tudi, če je to res, to ni bistveno, saj piše 'slovenski svet'," pravi Pahor.

Sam je prepričan, da bi morali v himni Slovenci najprej predstaviti sami sebe, o čemer pa po njegovih besedah govori druga kitica. Pri tem pa se strinja, naj v himni ostane tudi sedma kitica.

V tem, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice, Pahor vidi vpliv nekdanjih socialističnih oblasti. Sedmo kitico so v socializmu poudarjali zato, ker je bila Slovenija del Jugoslavije, in ker je bilo pomembno, da se poudarja tisto, na čemer je bila zgrajena, to je na bratstvu in enotnosti. O tem tudi posredno govori sedma kitica, pravi Pahor.

Proti spreminjanju himne pa je Potrč. "Simbolov se ne spreminja vsak dan, posebej ne tistih, ki so nastali spontano in so dobili veliko podporo ljudi," pravi. Po njegovi oceni je zdajšnja himna prava, "zato ni nobene potrebe, da jo spreminjamo".

Začetek zgodbe o Zdravljici sicer sega v leto 1843, ko je duhovnik Matija Vertovec 19. julija v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil sestavek z naslovom Vinske terte hvala, v katerem je Prešerna naprosil, naj spesni hvalospev vinski trti. Prešeren naj bi Zdravljico začel pisati okoli martinovega leta 1844 in jo večkrat popravil. Prvič je bila natisnjena v Kmetijskih in rokodelskih novicah 26. aprila 1848.

Pesem je v svoji osnovi napitnica, hkrati pa pesem s politično vsebino in z narodnim programom.

ako/apo
© STA, 2015