Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Predlogu za ustavno presojo referenduma o slabi banki se obeta podpora

Ljubljana, 23. novembra - Državni zbor na današnji izredni seji razpravlja o predlogu koalicijskih poslanskih skupin, naj državni zbor zahteva presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitvijo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumu, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke.

Ljubljana, DZ.
Izredna seja DZ, na kateri so obravnavali predlog sklepa o zahtevi DZ za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitve zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Izredna seja DZ, na kateri so obravnavali predlog sklepa o zahtevi DZ za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitve zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Izredna seja DZ, na kateri so obravnavali predlog sklepa o zahtevi DZ za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitve zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Izredna seja DZ, na kateri so obravnavali predlog sklepa o zahtevi DZ za presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitve zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predlogu se obeta podpora, koalicija in opozicija pa sta s svojimi stališči ostali na ločenih bregovih. Medtem ko so v koaliciji prepričani, da bo ustanovitev slabe banke omogočila kreditiranje in zagon gospodarstva, v opoziciji opozarjajo, da za to obstajajo tudi cenejše rešitve.

Minister za finance Janez Šušteršič je opozoril, da morebitnega referenduma prej kot konec februarja verjetno ne bi mogli izvesti, kar bi otežilo reševanje težav v treh največjih državnih bankah - Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki Vipa, ki bodo še letos potrebovale dodaten kapital.

fz/mke
© STA, 2012