Senjur: Slovenska javnofinančna konsolidacija bolj prizadene ljudi z nizkimi dohodki
Ljubljana, 7. decembra - Glavna značilnost slovenskega pristopa k javnofinančni konsolidaciji je po oceni predsednika fiskalnega sveta Marjana Senjurja ta, da sorazmerno bolj prizadene ljudi z nizkimi in srednje visokimi dohodki.
Senjur zato opozarja na morebitne politične težave pri izvedbi ukrepov za stabilizacijo javnih financ. Boji se namreč, da bi ljudje ocenili, da bremena recesije niso razporejena sorazmerno in pravično.
Kot pravi Senjur, so članice EU občutljive pri vprašanju, kdo nosi breme stabilizacije in se poskusijo izogniti temu, da bi glavno breme nosili predvsem ljudje z nizkimi in srednje visokimi dohodki.
Običajno zato kombinirajo omejevanje javnih izdatkov in višanje davkov. Glede na izkušnje drugih članic unije je slovenski predlog odprave primanjkljaja zgolj s krčenjem javnih izdatkov po njegovih besedah enostranski oz. celo skrajen.
Senjur ocenjuje, da bi lahko začasno, do leta 2015, zvišali nekatere davke. Predlaga npr. dodatno dohodninsko stopnjo v višini 45 ali 50 odstotkov za tiste, ki letno zaslužijo nad 70.000 ali 100.000 evrov. Smiselna se mu zdi tudi uvedba dodatne stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov v višini 25 odstotkov, in sicer za vse dividende nad 500 oz. 1000 evrov na leto.