Zakon o uresničevanju pravic avtohtonih manjšin naj bi pripravili do junija 2011
Ljubljana, 7. decembra - Komisija DZ za narodni skupnosti je na današnji seji obravnavala ter sprejela vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Prva različica zakonskega besedila bo pripravljena do junija 2011, zakon pa bo predvidoma sprejet do konca 2011.
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, DZ.
Seja komisije DZ za narodni skupnosti, na kateri so obravnavali vsebinski okvir in temeljna načela načrtovanega splošnega zakona o uresničevanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Foto: Stanko Gruden/STA
Predsednik komisije Roberto Battelli je uvodoma predstavil zgodovino pobude za splošni zakon in poudaril, da so se v preteklih dveh letih vsaj v polovici primerov ukvarjali z vprašanjem nadgradnje manjšinske zakonodaje ter tudi s potrebo po splošnem zakonu.
Podpredsednik komisije Laszlo Göncz pa je naštel tri temeljna načela novega splošnega zakona: odpravo dosedanjega razkoraka med standardi in njihovim uresničevanjem v praksi, nadgradnjo dosedanjih pravnih standardov o varstvu avtohtonih narodnih skupnosti in odpravo morebitnih pravnih vrzeli.
Za direktorja urada za narodnosti Stanka Baluha je gradivo zelo dobro "izhodišče za pot, ki so si jo zastavili", da pridejo do omenjenega splošnega zakona.