Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Ob vseh svetih so otroci od hiše do hiše pobirali hlebčke

piše Polona Šega

Ljubljana, 1. novembra - Dan spomina na mrtve je v slovenski dediščini znan kot vsi sveti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje post na predvečer praznika. Povezan je z nekaterimi šegami, tudi s pobiranjem obrednega kruha po hišah.

O vseh svetih, ponekod pa tudi na dan vernih duš, 2. novembra, so gospodinje s posebnimi kruhki obdarovale otroke in reveže, ki so hodili po hišah ponje. Takšni kruhki so se v različnih krajih imenovali različno, najpogosteje pa prešice, vahtiči ali tudi samo hlebčki. Šega se je ponekod ohranila do danes, tako v Beneški Sloveniji in v posameznih vaseh na Tolminskem, kot so za STA povedali v Tolminskem muzeju.

Po poganskem animističnem verovanju je bil čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, katerih duše naj bi se v dolgih nočeh vračale. Po krščanski veri pa so rajne pomenile duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih.

Etnologi tako izvor obdarovanja z obrednim pecivom iščejo v predkrščanski veri o vračanju duš rajnikov iz onostranstva na ta svet. Rajniki so po predkrščanskih verovanjih zahtevali žrtev, v zameno pa prinašali blagoslov, rodovitnost in dobro letino.

pse/azu/ako
© STA, 2009