Nova uredba vključuje približno 1100 pesticidov, ki so se ali pa se še uporabljajo v kmetijstvu tako v kot izven EU. Uredba vključuje mejne vrednosti ostankov pesticidov za 315 kmetijskih proizvodov. Mejne vrednosti veljajo tudi za predelane proizvode, ki že upoštevajo razredčenje oziroma koncentracijo med predelavo.
V Bruslju poudarjajo, da bo nova uredba olajšala poslovanje, saj z njo tako ni več v veljavi 27 različnih nacionalnih mejnih vrednosti, s katerimi so se morali ubadati trgovci.
Medtem ko Evropska komisija zatrjuje, da nova zakonodaja upošteva varnost vseh potrošniških skupin - denimo dojenčkov, otrok in vegetarijancev, pa naravovarstveniki opozarjajo, da dejansko dopušča previsoke vrednosti pesticidov v hrani in krmi.
Mreža za boj proti pesticidom (Pesticide Action Network) je tako odločena sprožiti spor pred Sodiščem Evropskih skupnosti, poroča spletni portal EurActiv, saj študija nemškega Greenpeacea, avstrijske nevladne organizacije Global 2000 ter avstrijskih Prijateljev Zemlje kaže, da je komisija v uredbi pravzaprav uporabila najvišje dovoljene mejne vrednosti ostankov pesticidov, namesto da bi uporabila najnižje, ki so bile dovoljene v EU.
Komisija je identificirala državo z najslabšo mejno vrednostjo in jo nato poskušala prilagoditi kot nov standard EU, je prepričana omenjena mreža, ki odločitev sodišča o tem vprašanju pričakuje v začetku prihodnjega leta.
Pravkar predstavljena študija nemškega Greenpeacea sicer ocenjuje, da je več kot polovica hrane, ki se proda v EU, okužena s katerim od pesticidov. Proizvajalci pesticidov pa poudarjajo, da lahko le tovrstne kemikalije pripomorejo k nižjim cenam hrane, sploh zdaj, ko cene hrane vse bolj naraščajo. Po mnenju Evropskega združenja za zaščito pridelka bi prestroga pravila lahko ogrozila kmetijsko samozadostnost Evrope, vodila k višjim cenam ter izgubi delovnih mest v kmetijskem sektorju, še poroča EurActiv.