Novica

Notranja politika / Evropska unija
21.11.2008 18:59
BIOGRAFIJA, VLADA
  • natisni
  • manjša pisava
  • večja pisava

Mitja Gaspari - minister za razvoj in evropske zadeve (biografija)

piše Jernej Šmajdek

Foto Foto servis

Minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Arhiv STA.

Ljubljana, 21. novembra (STA) - Potem ko je med letoma 1992 in 2000 v dveh vladah Janeza Drnovška opravljal naloge finančnega ministra, se Mitja Gaspari kot minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve vrača na mesto ministra v vladi. Gaspari bo tako najbolj izkušen član ministrske ekipe Boruta Pahorja.

Mitja Gaspari se je rodil 25. novembra 1951 v Ljubljani. Leta 1975 je diplomiral na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je kasneje tudi magistriral s področja z monetarne politike.

Najprej je bil zaposlen v Narodni banki Slovenije, kjer je vodil področje analiz, nato pa je bil direktor oddelka za analize in razvoj. Junija 1987 je bil imenovan za viceguvernerja Narodne Banke Slovenije, pristojnega za informacijski sistem, novembra 1988 pa je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije.

Septembra 1991 se je zaposlil v Svetovni banki v Washingtonu kot starejši finančni ekonomist, nato pa je bil junija 1992 imenovan za ministra za finance v prvi vladi pod vodstvom Janeza Drnovška. Ministrstvo za finance je vodil dva vladna mandata do junija 2000.

Njegovo delo v zvezi z vzpostavljanjem in dograjevanjem finančnega sistema Slovenije v zahtevnem času tranzicije, vodenjem javnih financ ter krepitvijo ugleda Slovenije v mednarodnih finančnih ustanovah so njegovi zagovorniki hvalili.

Po drugi strani pa mu je takratna opozicija v obsežni interpelaciji, ki jo je vložila konec leta 1999, očitala nezakonito in negospodarno financiranje javne porabe, nezakonitosti in nepravilnosti pri postopku privatizacije državnih bank in lastninjenja zavarovalnic, nezakonito in negospodarno upravljanje z državnim premoženjem ter vodenje škodljive politike javnih financ. Pred poslanci se je moral med drugim zagovarjati tudi zaradi domnevnih nepravilnosti pri lastninjenju in vodenju igralniške družbe Hit.

Leta 2000 je bil nato na državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca na listi LDS, aprila 2001 pa je bil izvoljen na mesto guvernerja Banke Slovenije (BS). Na tem položaju je ostal en mandat do aprila 2007, saj v DZ zaradi nasprotovanja SDS, NSi in SNS ni dobil podpore za drugi mandat.

Med drugim mu je takrat SNS očitala, da naj bi BS že dlje časa Evropski centralni banki pošiljala tajne dokumente brez podpisa z oznako stroga tajnost, ki naj bi Slovenijo prikazovali v negativni luči in kot nesposobno za vstop v območje evra. Gaspari je zatrdil, da je šlo za interno gradivo BS, ki nikoli ni bilo uradno gradivo banke.

"O mojih dosežkih govorijo dejstva, da smo prevzeli evro, da njegov prevzem ni povzročil poslabšanja gospodarskih gibanj, da je bil prihod dobro organiziran in ni povzročil nepotrebnih stranskih negativnih učinkov," je ob koncu svojega mandata ocenil Gaspari.

BS je namreč vodil v času vstopanja v EU in v obdobju izpolnjevanja kriterijev za prevzem evra, med katerimi sta bila poglavitna zmanjšanje inflacije in ohranjanje stabilnega tečaja tolarja znotraj evropskega sistema menjalnih tečajev ERM II. Njegovo vlogo v tem ključnem obdobju so pohvalili tudi v tujini.

Potem ko ni bil izvoljen za drugi guvernerski mandat, se je zaposlil na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete v Ljubljani, obenem pa je predstavljal slovenske izkušnje s prevzemom evra državam, ki so skupno evropsko valuto prevzele za Slovenijo.

Na predsedniških volitvah leta 2007 je kandidiral s podporo LDS in v prvem krogu dobil tretji največji delež glasov za sedanjim predsednikom republike Danilom Türkom in Lojzetom Peterletom, ki sta se nato pomerila v drugem krogu.

Januarja je premier Borut Pahor, takrat še kot vodja največje opozicijske stranke, napovedal, da bo v primeru zmage SD na volitvah Gasparija prosil, naj prevzame mesto podpredsednika vlade, ki bi skrbel za usklajevanje javnofinančne, gospodarske in socialne politike. Stranke so takrat to napoved označevale za preuranjeno, obenem pa je zaradi Pahorjevega povabila prišlo do trenj med SD in LDS. Gaspari je sodeloval tudi pri pripravi alternativnega vladnega programa SD.

Ker mesto podpredsednika vlade ni opredeljeno v ustavi, se je Pahor na koncu odločil Gaspariju nameniti mesto ministra brez listnice za razvoj in evropske zadeve, kar pomeni, da bo odgovoren za delokrog obstoječih služb vlade za razvoj in evropske zadeve.

Natančne pristojnosti Gasparija kot ministra z največ izvršilnimi izkušnjami v vladi niso povsem jasne. Iz koalicijskega sporazuma je moč razbrati, da bo pristojen za celovito načrtovanje in koordinacijo razvojnih politik, učinkovito porabo evropskih sredstev ter usklajevanje evropskih zadev, kar pa se na takšen ali drugačen način dotika velike večine ministrskih resorjev.

jes/jk
21.11.2008 18:59

© STA 2014. Vse pravice pridržane. ISSN 1854-214X