Azija je bila lani zaradi podnebnih in vremenskih katastrof najbolj prizadeta regija na svetu, so objavili ZN. Azija se segreva hitreje od svetovnega povprečja, glavni vzrok smrtnih žrtev in gospodarske škode pa so bile lani poplave in neurja, kaže danes objavljeno poročilo o podnebnih razmerah v Aziji v letu 2023.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor so ob svetovnem dnevu Zemlje poudarili pomen obnove ekosistemov za blaženje podnebnih sprememb. Z ohranjanjem zdravih ekosistemov in izboljšanjem biotske raznovrstnosti v gozdovih, mokriščih, traviščih ter vodnih in obvodnih zemljiščih povečujemo ponore ogljika in odpornost teh sistemov, so zapisali.

Evropa je lani zabeležila rekordno število ekstremnih vročinskih stresov, sta ob dnevu Zemlje objavila Kopernikov center za klimatske spremembe, ki deluje pod okriljem EU, in Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Ti pojavi povzročajo milijardne škode in prizadenejo več milijonov ljudi. Še posebej nevarne so njihove posledice na zdravje ljudi.

Oblasti v Kataloniji, kjer se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem padavin, bodo v pristanišču v Barceloni namestile plavajočo napravo za razsoljevanje, da bi zagotovile oskrbo s pitno vodo v času hude suše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Avstralski Veliki koralni greben, eno najbolj biotsko raznovrstnih območij na svetu, ki se razteza čez 2300 kilometrov, je znova prizadel škodljivi pojav beljenja koral. Strokovnjaki so ob pregledu ugotovili, da gre za najobsežnejše beljenje na velikem grebenu doslej, saj je poškodovanih več kot 70 odstotkov koralnih grebenov, ki ga sestavljajo.

Grško prestolnico je zajel oblak puščavskega prahu, ki ga veter skupaj z neobičajno visokimi temperaturami prinaša iz Sahare, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zdravniki opozarjajo prebivalce Aten s težavami z dihali, naj se izogibajo nenujnim aktivnostim na prostem, vremenoslovci pa napovedujejo, da se bodo razmere v petek izboljšale.

Po mnenju Slovenije je 90-odstotni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v EU do leta 2040, ki ga je februarja priporočila Evropska komisija, dovolj ambiciozen, je danes v Bruslju povedal minister za okolje Bojan Kumer. Ključna bo sicer pot do tja, ki si jo bo Slovenija zastavila v posodobljenem energetskem in podnebnem načrtu, je poudaril.