STA Klub

Slovenska lesna industrija potrebuje znanje in več sodelovanja

Cerknica, 21. junija (STA) - Lesni industriji in ustreznemu znanju v Sloveniji doslej nismo posvečali dovolj pozornosti, so poudarili udeleženci današnjega regionalnega foruma z naslovom Gozdovi - Slovenska pot v Evropo 2020. Potrebno bo delati na znanju, dodani vrednosti, črpanju evropskih sredstev in pa boljšemu sodelovanju med podjetji v lesni verigi.

Slovenija nima zlata in diamantov, ima pa gozd, ki pa je neustrezno izkoriščen. Pri nas je bilo premalo pozornosti namenjene znanju, ki ni šlo v korak s časom, nimamo pa tudi dovolj organiziranih centrov odličnosti in znanj, ki bi lahko podpirale lesnopredelovalna podjetja z visoko dodano vrednostjo, je uvodoma izpostavila evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (ELS).

"Slovenija vsako leta izvozi milijon kubičnih metrov lesa, vendar pa gre za hlodovino, ki ima najnižjo dodano vrednost," je dejala Kukovičeva. Moramo se ozreti po dobrih praksah iz Avstrije ali Finske in se boriti za višjo dodano vrednost, je prepričana.

"Slovenija precej zaostaja za Evropo v kontekstu lesarske industrije, še bolj pa zaostajamo na področju prepoznavnosti in blagovnih znamk," je dodal lastnik podjetja Brest Pohištvo Mitja Strohsack. Slovenija nima ustrezne prepoznavnosti, s katero bi lahko dosegali 30 do 40 odstotkov višje cene, kot to uspeva Avstrijcem, je dejal.

V Sloveniji se je v zadnjih petnajstih letih v primerjavi z Avstrijo na zaposlenega vlagalo sedemkrat manj, je ob tem pojasnil direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec.

V.d. direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša je med drugim izpostavil, da se premalo zavedamo, da bo les čez deset let strateška surovina, katere bo v Evropi primanjkovalo. To bo za Slovenijo izjemna priložnost, vendar pa jo bo treba pravilno izkoristiti, je dejal Jakša, ob tem pa izpostavil pomen sodelovanja podjetij v sklopu lesnih verig, ki bi se raztezale od lastnikov gozdov do gozdnih podjetij in na koncu do proizvajalcev končnih izdelkov.

"V Sloveniji imamo 20 odstotkov državnih gozdov in 80 odstotkov zasebnih. Tu je največji potencial - združevanje zasebnih lastnikov," je poudaril in pojasnil, da se v državnih gozdovih poseka med 96 in 105 odstotkov potenciala za seko, v zasebnih gozdovih pa je odstotek precej nižji in dosega le okoli 50 odstotkov.

O problemu pomanjkanju osnovne surovine - hlodovine - je spregovoril tudi direktor podjetja Lip Bled Alojz Burja, kjer na leto potrebujejo okoli 100.000 kubičnih metrov hlodovine, od katerih morajo skoraj 35.000 kubičnih metrov uvoziti iz Avstrije, Rusije in Češke.

"Smo sredi gozdov in ne dobimo hlodovine," je dejal Burja, ki opozarja, da se zasebni les izvaža, s tem pa v Sloveniji ne ustvarja dodane vrednosti.

Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE) meni, da gozdov ne izkoriščamo dovolj. Ob tem je poudaril, da se bodo morala slovenska podjetja ozreti izven EU: "Dokler ne bomo 90 odstotkov izvažali izven EU, nam ni pomoči." Pozval pa je tudi vlado, naj na podlagi obstoječe strategije nudi pomoč lesarskim podjetjem.

Evropska poslanka Romana Jordan (ELS) pa je menila, da se Slovenija preveč ukvarja s "čisto politiko" in premalo s konkretnimi problemi. Opozorila je, da je Slovenija v vrhu na področju okoljskih dajatev, previsoke pa so tudi cene energije, kar seveda vpliva na konkurenčnost podjetij. Poleg tega pa so premalo izkoriščena tudi sredstva iz evropskih skladov, saj ministrstvo za kmetijstvo in okolje podjetjem ne nudi dovolj podpore. "Gospodarstvo bi moralo zahtevati več kot ministrstva," je poudarila.

Regionalnega foruma v Cerknici, ki je danes potekal v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenske tiskovne agencije, se je udeležilo več kot 80 strokovnjakov in gospodarstvenikov.

Slovenska zunanja politika po 20 letih pred novimi izzivi

Ljubljana, 12. decembra (STA) - Krepitev gospodarskega sodelovanja s tujino, dobri odnosi s sosedami, regionalno sodelovanje, enotnost pri zastavljanju ciljev in samozavest so ključni na področju zunanje politike, potem ko je Slovenija v zadnjih 20 letih dosegla glavne cilje, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize MZZ in STA o vlogi Slovenije v sosedstvu in regiji.

Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da je Slovenija v preteklih dveh desetletjih dosegla večino velikih zunanjepolitičnih ciljev in zdaj se je znašla v praznem prostoru, ko je jasno, da velikih zgodb ne bo več, in je treba realno oceniti položaj.

Področje, kjer je priložnosti še veliko in kjer cilji še niso bili doseženi, je po njegovem mnenju gospodarsko sodelovanje s tujino. Na tem področju je treba povečati ambicije, je prepričan vodja diplomacije, zato kot nalogo zunanje politike vidi odpiranje vrat gospodarstvu.

Kar se tiče političnih interesov, je opozoril, da so ti v veliki meri definirani s članstvom Slovenije v mednarodnih integracijah, v prvi vrsti EU.

Mednarodni svetovalec za Jugovzhodno Evropo in Zahodni Balkan Borut Šuklje je med poglavitnimi izzivi naštel boljše izkoriščanje Jadransko-jonske pobude, ki ji Slovenija predseduje in v katero bi bilo treba bolj vpeti gospodarstvo, ter sodelovanje pri gradnji evropskih prometnih koridorjev, saj brez tega Slovenija ne bo mogla izkoristiti svoje geostrateške lege. Izpostavil je zlasti gradnjo drugega tira železniške proge Divača - Koper.

Nadalje se Šuklje zavzema za oblikovanje neformalnih gospodarskih svetov s tistimi državami, s katerimi Slovenija največ sodeluje, slovensko vlado pa tudi poziva, naj odločno podpre začetek pristopnih pogajanj EU S Srbijo.

Sicer je Šuklje opozoril, da je moč posamezne države pri soodločanju v EU v veliki meri odvisna od njene verodostojnosti pri reševanju problemov v regiji. Sodelovanje s sosednjimi državami se mu zdi izjemnega pomena in v tej luči gleda tudi na reševanje spora s Hrvaško okoli LB. Tega problema Slovenija ne bi smela prenašati na evropsko raven, temveč bi morala uveljaviti način reševanja problema kot evropski model.

Tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja in geopolitični analitik Laris Gaiser se je strinjal, da so dobri odnosi s sosedami ključni. Opozoril je, da ima Slovenija prepogosto sindrom čivave, kužka, ki venomer laja in se počuti ogroženega tudi, kadar ni, to pa sproža nelagodje v okolici.

Gaiser je še ocenil, da slovensko zunanjo politiko ovira stalna razklanost na notranjepolitičnem področju. Na zunanjepolitičnem področju bi morali biti enotni, je poudaril in opozoril, da razklanost vpliva tudi gospodarske interese države v tujini, če so posamezna podjetja preveč vezana na politične elite.

Zunanji minister Erjavec je zanikal, da bi bil v zunanji politiki problem razklanost. "Vemo, kaj so prioritete," je zatrdil in poudaril, da bo sam naredil vse, da ne bo znova, kot se je že dogajalo v preteklosti, prišlo do prerivanja med zunanjim ministrstvom, kabinetom premiera in uradom predsednika republike.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, avstrijski diplomat, po rodu Slovenec, Valentin Inzko je menil, da Slovenija včasih podcenjuje samo sebe in da bi morala biti samozavestnejša.

Ocenil je, da ima Slovenija v regiji JV Evrope prednost pred drugimi državami, regijo namreč zelo dobro pozna in ima z njo izkušnje. Slovenija ima na tem območju še vedno velik ugled, države v regiji od nje veliko pričakujejo, slovenske blagovne znamke so še vedno pojem kakovosti.

Kot edino "grenko kapljo" je omenil problematiko varčevalcev LB in ocenil, da je slovenska politika na tem področju v preteklosti odpovedala.

Tudi Inzku se zdi enotnost v zunanji politiki ključna, kar nenazadnje dokazuje tudi avstrijska zunanja politika, ki velja za uspešno, zaznamuje pa jo - ob velikem pomenu gospodarskega sodelovanja in sposobnih ljudeh - prav popolna enotnost. "V svetu se uveljaviš s kvaliteto in tu imajo priložnost tudi majhne države," je poudaril Inzko.

Gospodarstveniki EU pozivajo k zmanjšanju birokratskih bremen

Ljubljana, 23. novembra (STA) - Za izhod EU iz krize bo nujno gospodarstvo razbremeniti birokracije, spodbujati bo treba kreativnost in inovativnost, so na okrogli mizi z naslovom Evropski ukrepi za reševanje krize - pogled od spodaj opozarjali gospodarstveniki. Evropski poslanki Mojca Kleva in Zofija Mazej Kukovič pa sta pozvali predvsem k povezovanju in iskanju sinergij.

Kriza ni enkraten dogodek, pač pa pomeni trajne spremembe, je danes na okrogli mizi v Ljubljani, ki sta jo pripravili informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenska tiskovna agencija, poudaril direktor podjetja Seaway Japec Jakopin. Tu se za Slovenijo kažejo velike priložnosti tudi zaradi njene majhnosti.

"Iz Slovenije moramo narediti nekaj učinkovitega in jasno je, kateri so talenti, ki vodijo k svetli prihodnosti," je menil Jakopin. To so hitrost, inovativnost, ustvarjalnost, reaktivnost, znanje in tehnologije. "Tega imamo v Sloveniji več kot drugi evropski narodi, ampak se tega ne zavedamo," je ocenil. Smo veliko bolj gibljivi, hitrejši in lažje komuniciramo, svoje prednosti pa moramo izkoristiti, je poudaril.

Direktor podjetja Postojnska jama Marjan Batagelj je v navezavi na evropsko okolje poudaril, da se poskuša Evropa na nekaterih področjih zelo standardizirati. Vprašal pa se je, ali nas to vodi tudi v spodbujanje kreativnosti. Kot enega glavnih problemov EU je izpostavil birokracijo. "Za črpanje evropskih sredstev bi morali narediti fakulteto," je ponazoril trenutno stanje.

Direktor podjetja EEC Tugomir Frajman je poudaril, da si podjetja želijo odprto in liberalno okolje. "Dobra konkurenca je vedno dobrodošla. A pogoji poslovanja morajo biti približno enaki kot pri tistih, s katerimi se primerjaš," je poudaril in dodal, da so slovenska podjetja tu v deficitu. Pozval je k zmanjševanju regulative ter krepitvi morale in etike.

Da pri nas o gospodarski politiki v 80 odstotkih odločajo sindikati, v 15 odstotkih vlada, v le petih odstotkih pa delodajalci, pa je ocenil direktor podjetja Evrosad Boštjan Kozole. Svojo trditev je ponazoril z dejstvom, da v razvojnem svetu Pomurske regije sedi 30 delegatov, od tega le 10 gospodarstvenikov.

S predstavniki gospodarstva sta danes razpravljali tudi evropski poslanki Mojca Kleva (S&D/SD) in Zofija Mazej Kukovič (ELS/SDS). Kleva je rešitev za številne težave vidi v povezovanju, tako v političnem povezovanju kot tudi v gospodarstvu. "Pri prijavah na evropske projekte so na primer bolj uspešni tisti, ki prijavljajo skupaj, kjer prihaja do nekih sinergij," je izpostavila.

Mazej Kukovičeva pa je poudarila, da mora politika kreirati razvojno pot za prihodnost, a le do tam, da ne posega pregloboko v gospodarstvo. "Gospodarstveniki so tisti, ki lahko odigrajo zelo pomemben del za prihodnost, za razvoj," je poudarila.

Na okrogli mizi za večjo enotnost in povezanost Evrope

Ljubljana, 21. novembra (STA) - Evropa trenutno potrebuje več enotnosti in več povezanosti, so se danes strinjali sodelujoči na okrogli mizi "Več Evrope - več Slovenije?", ki jo je v Ljubljani organizirala STA v sodelovanju z zunanjim ministrstvom. Med zadevami, ki jih EU kratkoročno najbolj potrebuje, so omenjali gospodarsko rast, kot ključni problem Slovenije pa verodostojnost.

Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca je danes v EU in Sloveniji glavna razprava, kako ohraniti dosedanje dosežke in kako nadaljevati tempo iz časa po drugi svetovni vojni. Predpogoj je, da EU najde ključ za ohranitev gospodarske uspešnosti, da bi ohranila socialno državo, meni minister, ki je prepričan, da se bo morala EU bolje povezati, da bo konkurenčnejša.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa je kot skupno točko Slovenije in EU izpostavil dejstvo, da je obe moč dobro upravljati, kadar je sredstev dovolj, ko pa jih primanjkuje, jih ni moč dobro upravljati. "Dejstvo je, da prihaja v svetu do velikih sprememb, ki delovna mesta hitreje uničujejo kot ustvarjajo nova," je poudaril minister. To je po njegovem razlog, da je ves zahodni svet v težavah. Kljub temu pa strah, da bodo prihodnje generacije živele slabše od svojih staršev, po mnenju ministra ni upravičen.

Sociolog Urban Vehovar slabost EU vidi v pomanjkanju vodstva, po njegovem pa utegne trajati še kar nekaj časa, preden bo unija to uspela preseči. Kot je ocenil, povezava potrebuje popolnoma nov pristop do sveta, s katerim pa še ni začela.

Ekonomist Mojmir Mrak je poudaril, da se bo morala EU, še posebej pa območje evra, bolje povezati med sabo, če bo hotela biti stabilna. Bil je tudi kritičen do dosedanjih načinov reševanja krize, ki je najprej zajela periferne države, nato pa še osrednji del območja evra. Razlog za širitev krize Mrak vidi tudi v tem, da so bili najprej sprejeti le osnovni ukrepi in mehanizmi za preprečevanje kriz. Zato je prepričan, da bo treba ukrepe bistveno zaostriti, vloga Evropske centralne banke bi se morala okrepiti, med bistvenimi spremembami sta po njegovem tudi finančna in fiskalna unija.

"Evropa deluje po načelu, da sprejemamo ukrepe, ko je voda do grla," je prepričan Mrak. Med zadevami, ki jih EU na kratki rok najbolj potrebuje, je Mrak izpostavil gospodarsko rast, Erjavec pa enotno zunanjo politiko. Sicer pa se je strinjal z Mrakom, da bi bila Evropa močnejša, če bi bila enotnejša.

"Potrebujemo več Evrope, če želimo biti konkurenčni v globalnem svetu," je poudaril Erjavec. Turk pa je frazo "več Evrope" označil za "bruseljsko leporečje". "Če je več Evrope, ne more biti tudi več Slovenije, če mislimo na koncentracijo oblasti," je pojasnil.

Vehovar je med vzroki za krizo, v kateri se je znašla Slovenija, omenil, da država ni izkoristila potenciala, ki ga je imela leta 1991. Rešitev pa vidi v odprtju gospodarstva navzven

Tudi Erjavec vzrok za krizo vidi v zaprtosti slovenskega gospodarstva, ki je med drugim botrovala temu, da si je država nakopala dolg. "Reforme delamo zaradi sebe, ne zaradi Evrope," je poudaril minister. Ocenil je tudi, da morda v Sloveniji potrebujemo podoben prelom, kot ga je v torek z obsodbo nekdanjega premiera Iva Sanaderja doživela Hrvaška.

Po mnenju Turka je za Slovenijo koristno, da je "EU varovalka pred domačimi čudaštvi". S tem se je strinjal tudi Mrak, a poudaril, da sicer ne gre za "absolutno varovalko".

Vehovar in Mrak sta med ključnimi težavami Slovenije izpostavila še problem verodostojnosti.

Erjavec na okrogli mizi: Gospodarska diplomacija ključen del zunanje politike

Ljubljana, 8. novembra (STA) - Zunanji minister Karl Erjavec je danes na okrogli mizi zunanjega ministrstva in STA z naslovom Diplomacija in gospodarstvo - z roko v roki do novih priložnosti dejal, da glede na gospodarske razmere doma in v svetu postaja gospodarska diplomacija ključen del zunanje politike. Vendar pa ne more opraviti dela namesto podjetij, pravi.

Evropska unija se sooča z močno gospodarsko in finančno krizo, zato je nujno, da se slovensko gospodarstvo še bolj odpre za tuje trge in investicije. "To je pomembno poslanstvo gospodarske diplomacije, ki lahko pomaga vzpostaviti stike, odpreti kakšna vrata, pri razreševanju določenih problemov, lahko tudi promovira slovensko gospodarstvo, ne more pa sklepati konkretnih poslov namesto gospodarskih subjektov," torej ne more opraviti dela, ki ga morajo opraviti podjetja in druge službe, je dejal v uvodnem nagovoru na okrogli mizi, ki je potekala v Centru Evropa.

Generalni direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo na MZZ Stanislav Raščan mu je pritrdil, da lahko z gospodarsko diplomacijo "vzpostavijo prvi stik," potem pa je pomembno dobro sodelovanje z gospodarskim ministrstvom, Japtijem, Tehnološko agencijo, STO, ki bodo do konca leta združene v agencijo Spirit, ki jo je označil kot enotna vrata za vstop investitorjev in izvoznikov v Slovenijo.

Boštjan Udovič s Fakulteta za družbene vede je ta prepad med pričakovanji podjetij in tem, kar diplomacija lahko dejansko da, označil kot ključen problem, za katerega "presečišča še nismo našli". Gre za vprašanje, "ali mora diplomacija ustvarjati pogoje za podjetja ali morajo biti podjetja tista, ki morajo imeti naprej željo, da gredo nekam in jim mora diplomacija pri tem pomagati". "Diplomacija se trudi čim bolj približati podjetjem, a se ne more sama po sebi izboljšati, če podjetja dejansko ne povprašujejo po njenih storitvah," je dodal.

Erjavec je povedal, da lahko MZZ vzpodbuja gospodarsko sodelovanje v mednarodnem prostoru preko obiskov gospodarskih delegacij, z mešanimi komisijami, preko diplomatsko-konzularnih predstavništev, na katerih ima 27 ekonomskih svetovalcev, s poslovnimi pisarnami, pa tudi preko veleposlanikov. Slednji, pa tudi diplomati, so po besedah Raščana na 50 slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih po svetu prav tako odgovorni za gospodarsko diplomacijo. Pri tem sta napovedala, da se bosta novembra sestali mešani komisiji z Rusijo in Turčijo.

Erjavec je še izpostavil, da je danes strateški svet za gospodarsko sodelovanje s tujino - v njem so predstavniki zunanjega in gospodarskega ministrstva ter gospodarske, trgovinske in obrtno-podjetniške zbornice - sprejel pomemben strateški dokument, v katerem so določili prednostne naloge za spodbujanje mednarodnega slovenskega gospodarstva v prihodnjem letu.

Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar je omenjeni dokument označil kot "akcijski načrt za izvajanje skupnih aktivnosti za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju". Njegov cilj je povečanje slovenskega izvoza, ki sedaj znaša 22 milijard evrov ali dve tretjini BDP, želijo pa tudi pritegniti čim več investitorjev.

Predstavnik gospodarstva Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International, je izpostavil izjemen pomen pomoči gospodarske diplomacije pri prodaji in se zavzel za vzpostavitev podjetnih projektnih pisarn na veleposlaništvih. Pomembni so tudi državni obiski, še posebej v državah, kjer ima država velik vpliv na gospodarstvo, v t.i. "governement driven" ekonomijah. Pomembna se mu zdi tudi sinergija velikih in majhnih podjetij pri prodiranju v tujini, pa tudi takšna zakonodaja, da "žiro računi vseh uspešnih podjetij ostanejo v Sloveniji".

Raščan je glede trenutnega preoblikovanja mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev kot pomembna za gospodarstvo izpostavil odpiranje novih predstavništev v hitro rastočih trgih, med drugim v Kazahstanu, Aziji, na Arabskem polotoku in v centralni Afriki.

Hribar pa je pri tem izpostavil, da ne gre samo za odločitev o izboru držav ali sektorjev, na katere se bo dalo poudarek, ampak je pomembna tudi večja odprtost razmišljanja. Tako se po njegovem mnenju ne bi smelo pojaviti vprašanje, ali je za slovensko gospodarstvo dobro ali ne, da francosko podjetje kupi Ljubljanske mlekarne, saj je nacionalni interes v gospodarstvu lahko le gospodarska rast, polna zaposlenost.

Komuniciranje reform kot pozitivno sporočilo - misija nemogoče?

Ljubljana, 2. oktobra (STA) - Pri komuniciranju strukturnih reform je pomembno predvsem strateško komuniciranje ter resnicoljubnost in poštenost, so menili udeleženci okrogle mize z naslovom Komuniciranje reform kot pozitivno sporočilo - misija nemogoče?", ki so jo danes v Ljubljani pripravili STA, veleposlaništvo ZDA in Slovensko društvo za odnose z javnostmi.

Po mnenju direktorja direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Petra Pogačarja v slovenski javnosti podpora npr. za pokojninsko reformo obstaja, ključna težava pa je, da nihče ni pripravljen videti prek lastnih interesov.

"Sem za reformo, a naj ta ne prizadene mene," je po besedah Pogačarja glavno dojemanje reform v Sloveniji. Ključnega pomena sedaj bo prepričati javnost, da je sedaj predlagana reforma prava, je dejal Pogačar na okrogli mizi, ki je potekala v prostorih ljubljanske Fakultete za družbene vede. Kot možno težavo pri tem zaznava stopnjo kredibilnosti, ki jo politiki uživajo v javnosti.

Strokovnjakinja za javno nastopanje Marta Kos Marko je opozorila predvsem na pomanjkanje in podcenjevanje pomena strategije za komuniciranje reform v Sloveniji. Pri komuniciranju so potrebne tako nove kot stare tehnike, vanj pa bi morali vključiti najboljše komunikacijske strokovnjake, je prepričana.

Univerzitetni profesor in strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič pri vseh slovenskih vladah opaža neustrezno komunikacijo med vlado, ministrstvi in uradom za informiranje. Posebej je opozoril, da se glavne politične razprave v Sloveniji ne vrtijo okoli strukturnih reform. Razprave na socialnih omrežjih so pretežno usmerjene v napade na politične nasprotnike, je dejal.

Verčič je izpostavil tudi na pomen sodelovanja socialnih partnerjev. Pri preteklem referendumu o pokojninski reformi po njegovih besedah ni šlo toliko za (ne)podporo javnosti reformi, pač pa predvsem za izraz ne(podpore) vladi. Predvsem slednja bi morala biti glavni komunikator reform.

Ameriška strokovnjakinja za medije in komuniciranje Jennifer Devlin je menila, da bi morala biti osrednja sporočila, da se to, kar se sedaj dogaja v Sloveniji, dogaja tudi drugod po svetu. Izpostavila bi potrebo po žrtvovanju za skupno dobro v današnjih težkih časih. Kot je dejal, so v ZDA prav na temelju strinjanja o potrebi po takšnem skupnem žrtvovanju v času velike depresije uspeli izvesti največ pomembnih reform,

Devlinova meni, da je potrebno predstaviti tudi vizijo, kakšno bo življenje "naših otrok", če potrebne reforme ne bodo izpeljane. Pri tem po njenih besedah ne gre zanemariti modrosti ljudi, ki jo je potrebno spoštovati.

Po besedah Devlinove je pri posredovanju neugodnih novic ključnega pomena način posredovanja sporočil, hkrati pa je potrebno o političnih vprašanjih govoriti na ljudem razumljiv način in pri tem uporabiti primere iz življenja.

Kot pomemben dejavnik v današnji politični komunikaciji je omenila vzpon socialnih medijev, pri čemer se je navezala tudi na predvolilno kampanjo v ZDA. "V minutah, celo sekundah, se lahko informacija pojavi na družbenih omrežjih in lahko spremeni potek volitev. To, kako hitro se kandidat odzove, že lahko pomeni zmago in poraz," je poudarila Devlinova, ki ima več kot 25 let izkušenj na področju strateškega komuniciranja ter odnosov z mediji.

Vzorna učenka pred novimi mednarodnimi izzivi

V Centru Evropa je v četrtek, 19. januarja, potekala nova okrogla miza STA, tokrat namenjena 20. letnici mednarodnega priznanja Slovenije. Govorci okrogle mize so bili enotnega mnenja, da je Slovenija pred 20 leti izkoristila takratne ugodne zgodovinske priložnosti za svojo samostojnost, za prihodnost pa bo potreben temeljit razmislek o prioritetah zunanje politike.

Na okrogli mizi z naslovom Vzorna učenka pred novimi mednarodnimi izzivi, ki jo je STA pripravila v sodelovanju z MZZ, so kot gostje sodelovali državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, nekdanji zunanji minister Boris Frlec, veleposlanik na zunanjem ministrstvu Božo Cerar in dekan Fakultete za družbene vede Bojko Bučar. Pogovor je vodila urednica zunanjepolitičnega uredništva STA Nadja Podobnik.

V slabi dve uri trajajoči, dobro obiskani okrogli mizi, so udeleženci med drugim izrazili podporo priznanju Palestine kot samostojne države. Kot je dejal Bučar, bi "bilo lepo", če bi Slovenija priznala Palestino. Nekdanji zunanji minister Frlec je dejal, da bi morala Slovenija, če je načelna glede spoštovanja človekovih pravic, priznati Palestino.

Državna sekretarka Benčina je ob tem poudarila, da Slovenija pri tem vprašanju upošteva skupno varnostno in zunanjo politiko EU in ZDA, bi pa bila po njeni oceni tudi nujna bolj konkretna pobuda s strani državnega zbora. Podobno je dejal veleposlanik Cerar, ki je izpostavil, da je politika Slovenija delno pogojena s članstvo v EU in Natu, osebno pa menil, da bi se morali spomniti, kako je bilo pred 20 leti ob prizadevanjih za priznanje Slovenije, in da bi lahko sedaj priznali Palestino.

15. januarja letos je minilo 20 let, odkar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje Evropske unije, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju mlade države v mednarodno skupnost, ki je vrh doseglo s sprejetjem v Združene narode 22. maja 1992, ko je Slovenija postala 176. članica te svetovne organizacije. Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami.

Na zaključnem dogodku STA tokrat pogovor z dr. Danilom Türkom

Slovenska tiskovna agencija je v četrtek, 15. decembra 2011 v Mestnem muzeju Ljubljana organizirala prednovoletni sprejem za vse partnerje in prijatelje. Tradicionalni letni dogodek Slovenske tiskovne agencije (STA), na katerem se je predsednik republike Danilo Türk z odgovorno urednico STA Barbaro Štrukelj pogovarjal o najpomembnejših vprašanjih povolilne Slovenije.

Predsednik republike Danilo Türk je prepričan, da izidi predčasnih parlamentarnih volitev izražajo pravo voljo ljudi, ki so odločali racionalno. Kot je napovedal na nocojšnjem letnem dogodku STA, bo v petek sklical ustanovno sejo novega sklica državnega zbora, končna faza odločanja o kandidatu za mandatarja pa bo po njegovi oceni "precej neboleča".

Predsednik republike Türk odločitve o kandidatu za mandatarja še ni sprejel, saj se mora v skladu z ustavo posvetovati še s parlamentarnimi strankami.

Za kdaj bo sklical ustanovno sejo državnega zbora, še ni mogel napovedati. To bo namreč storil v petek, ko bo prejel poročilo o izidu volitev, verjame pa, da bo ustanovna seja sredi prihodnjega tedna, tako da bo proces sestavljanj vlade lahko nemoteno tekel naprej. Pričakuje, da bomo imeli mandatarja do novega leta, v začetku januarja prihodnje leto pa vlado, ki bo morala biti dobra ekipa.

Nad izidom volitev je Türk presenečen, poudarja pa, da izraža pravo voljo ljudi, ki so se odločali racionalno. "Če se malo razmisli, gre za racionalen izid. Ljudje so spregovorili, volja je izražena in treba jo je upoštevati," dodaja.

Glede pogovorov relativnega zmagovalca volitev Zorana Jankovića z morebitnimi koalicijskimi partnerji pravi, da gre šele za prvi krog pogajanj, ki pa še ni zanesljivo vodilo za končni rezultat. O veliki koaliciji pa meni, da gre za zanimivo možnost, a da nima "vseh potrebnih sogovornikov za to". Komentiral je tudi napoved predsednika SDS Janeza Janše, da bodo v Sloveniji znova predčasne volitve, in dejal, da gre za Janševo čustveno reakcijo v tistem trenutku.

Kot prve tri ukrepe, ki bi jih po njegovem mnenju morala narediti prihodnja vlade, je naštel pripravo interventnega zakona, vzpostavitev dialoga v DZ in oblikovanje dnevnega reda reform.

Glede interventnega zakona pravi, da smo v zadnjih mesecih dosegli kritično maso razumevanja, da zakon potrebujemo. Sam upa, da bo parlament dobro prestal to prvo preizkušnjo. Ob tem je pozval poslance, naj tehtno premislijo in podprejo interventni zakon, ki ga potrebujemo še letos. Sedanjo vlado, ki opravlja tekoče posle, pa poziva, da ustvari tehnično besedilo, ki bo skupni imenovalec vseh dosedanjih razprav glede interventnega zakona.

Glede pokojninske reforme meni, da je nujna, a ne bi bilo dobro, če bi z njo hiteli. "Z njo je treba opraviti zlahka, kot da se gre na ljubezenski sestanek," je dejal.

Ocenil je tudi, da bi morali ponovno razmišljati o programskemu proračunu, ki ga je vlada začela, a ga ni mogla izvesti do konca. Ob tem ocenjuje, da bi bilo treba o programskem proračunu razmišljati z vidika prioritet, saj da linearno zniževanje sredstev ni optimalno.

Predsednik države je komentiral tudi objavo sej vlade na spletu. Objavo ocenjuje kot zaskrbljujočo in osupljivo, dodal pa je še, da se to ne bi smelo dogajati. "Treba bo poiskati vir tega problema," je poudaril.

Predsednik republike meni, da voditelji EU na nedavnem srečanju niso dosegli dogovora o paktu za krepitev fiskalne unije v območju evra. Po njegovem mnenju so dosegli varčevalni pakt, za katerega si sicer želi, da ne bi "postal mazohističen pakt". Nasprotovanje Velike Britanije na vrhu pa je označil za slabo novico za Evropo. Vseeno pa meni, da bi evropski voditelji lahko našli drugačno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse članice EU.

Slovenija mora po njegovem mnenju napredovati v smeri boljšega vzpostavljanja pogojev za tuje investicije pri nas. Glede prodaje Mercatorja pa je dejal, da ga je zaskrbelo pismo agencije za upravljanje kapitalskih naložb NLB in NKBM, v katerem je izrazila pričakovanja o skrbni preučitvi vseh elementov posla.

Glede odnosa slovenske politike do priznanja samostojnosti Palestine je dejal, da mora biti slovenska politika načelna. Sicer pa opozarja, da je Slovenija nastala na pravici do samoodločbe, tako da je ne smemo in ne moremo odrekati drugim.

Glede na to, da se Türku predsedniški mandat izteče prihodnje leto, je bil deležen tudi vprašanja o morebitni ponovni kandidaturi, a je dejal, da se o tem še ni odločil.

Mimo spletnih socialnih omrežij ne moremo več

Na šesti okrogli mizi STA kluba z naslovom 'Moč spletnih socialnih omrežij' so sodelovali novinar in publicist Dela Lenart J. Kučić, strokovnjak za področje spletnih komunikacij dr. Andraž Petrovčič, direktor IBM-ove programske opreme pri Interexportu mag. Matej Golob, direktor vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir ter profesor in strokovnjak za medijske študije dr. Marko Milosavljevič. Sodelujoči na okrogli mizi STA kluba so se strinjali, da mimo teh danes ne moremo več. Izpostavili pa so pomen ozaveščenosti. Dotaknili so se še lažnih spletnih strani in vloge teh omrežij pred volitvami.

Lažne spletne strani so bolj otroška bolezen, "začetne zadeve", je dejal profesor in strokovnjak za medijske študije Marko Milosavljević. Direktor vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir meni, da se bo treba navaditi, kateri uporabniki spletnih omrežij so kredibilni in kateri ne. Direktor za programsko opremo IBM pri Interexportu Matej Golob pa pravi: Če hoče podjetje imeti ugled, mora "delati pri sebi".

Po opozorilu strokovnjaka za področje spletnih komunikacij Andraža Petrovčiča je posameznik tisti, ki mora presoditi verodostojnost vira. Novinar in publicist medijske hiše Delo Lenart J. Kučić pa je spomnil na t. i. industrijo dvoma, relativizem, s katerim se skuša vse postaviti pod vprašaj.

Ob vprašanju o vlogi spletnih socialnih omrežij na predčasnih državnozborskih volitvah je Košir izrazil prepričanje, da bo njihova vloga zelo velika. "Pojavljalo se bo veliko zadev, mediji pa boste morali sami oceniti, kako uradne so," je menil. Petrovčič pa je ocenil, da je na to vprašanje težko odgovoriti. Ker je vpliv težko meriti, ga je tudi težko oceniti je dejal.

Kučić sicer meni, da je pozornosti na tehnologiji preveč. "Ljudje uporabijo tisto orodje, ki je pač na voljo," je poudaril. Milosavljevič pa je opozoril, da gre pač za tehnologijo, od vsake družbe pa je odvisno, kako jo bo uporabila. "Tudi poštne golobe so nadzirali," je dejal.

Kučič je menil, da so mediji zelo slabo pripravljeni na nova spletna socialna omrežja. "Najprej se bodo morali zavedati, da je za to v veliki meri kriva njihova lastna nesamozavest," je dejal.

Možnost za komunikacijo v vladi uporabljajo po vseh možnih kanalih, vendar "zadržano", je povedal Košir. Politikom je po njegovih besedah "jasno, da na socialnih omrežjih morajo biti". Učinkov socialnih omrežij pa se bodo morali v politiki še naučiti, meni.

Vprašanje, koliko spletna socialna omrežja lahko vplivajo na poslovanje, pa je izpostavil Golob. Socialna omrežja so veliko bolj interaktivna in hitrejša kot običajen medij. je dejal. "Podjetje je zdaj vidno skozi komentarje," je pojasnil. Imidž podjetja lahko tudi ni več pod kontrolo in v tem primeru mora podjetje sprejeti ustrezne ukrepe, je menil.

Današnja okrogla miza je bila že šesta v okviru storitve Klub STA. Prejšnjih pet se je nanašalo na vprašanje krize in izhoda iz nje, na sodelovanje Slovenije v Afganistanu, razmere v slovenskem založništvu, na nujnost novega razvojnega modela in na prihodnost EU.

Okrogla miza STA: Slovenija mora postati bolj drzna

Ljubljana, 6. decembra (STA) - Udeleženci današnje okrogle mize Slovenske tiskovne agencije (STA) o potrebi po novem razvojnem preboju so se strinjali, da Slovenija potrebuje večjo ambicioznost oziroma drznost. Brez te namreč ne bomo znali izkoristiti potencialov, ki jih imamo, oziroma niš, ki se ponujajo v današnjem svetu.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je ob tem poudaril, da moramo v Sloveniji razviti zlasti kulturo strpnosti oziroma višji prag tolerance do ambicioznih oziroma tako do uspešnih kot neuspešnih projektov.

Nastajajoča raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije za prihodnje desetletno obdobje, ki naj bi v parlamentarno proceduro prišla v spomladi prihodnje leto, po njegovih besedah sledi temu tako v smislu drznosti svojih zamisli kot v smislu podpiranja drznosti v družbi.

Ob tem je poudaril, da je vlada v zadnjih letih že sprejela nekaj ukrepov, tudi drznih, s katerimi poskuša spodbuditi k tehnološkemu preboju. Primer so denimo s strani države podprti centri odličnosti in kompetenčni centri.

Na problem pomanjkanja ambicioznosti je opozoril tudi prvi mož Pipistrela Ivo Boscarol, ki je dejal, da si je treba postaviti višje cilje tako v strategijah kot pri podjetniških ciljih.

Boscarol je pozval vlado, naj sprejme takšne spremembe, da bodo študenti po koncu študija motivirani, da se čim prej zaposlijo. Poleg tega bi morali zagotoviti, da razvojni kader ne bi bil več tako drag za podjetja, kot je sedaj.

Po mnenju direktorja strateškega inoviranja v podjetju Trimo Miloša Ebnerja je treba izboljšati tudi sistem nagrajevanja oziroma napredovanja raziskovalcev. Tudi s tem bi se lotili podhranjenosti slovenskega gospodarstva z raziskovalci in tehničnim kadrom.

Predsednik uprave Bisola Uroš Merc je še dodal, da bi bilo smiselno ugotoviti, katere panoge so perspektivne, in nato vanje vlagati. Ena od takšnih panog so zelene tehnologije.

Omizje se je sicer strinjalo, da je treba za nov razvojni preboj države zagotoviti čim bolj učinkovito povezavo gospodarske in znanstvene sfere.

Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič pa je ob tem opozoril, da se ne sme iz gospodarstvenikov delati znanstvenike in obratno, temveč je treba zagotoviti, da bodo raziskovalci našli priložnosti v polju med gospodarstvom in znanostjo ter da bodo raziskovalne institucije lahko podjetne.

Današnja okrogla miza z naslovom Slovenija 2.0 - nujnost novega razvojnega modela je bila že četrta okrogla miza, ki jo je STA organizirala v zadnjem letu, finančno pa sta jo podprli Zavarovalnica Triglav in družba Mobitel. Prva okrogla miza je bila organizirana pred letom dni na temo izhoda iz gospodarske krize.

Zvočni posnetek okrogle mize STA

Slovenija 2.0 - nujnost novega razvojnega modela

V času, ko se vse bolj zavedamo, da bo okrevanje po finančni in gospodarski krizi potekalo postopno, se Slovenija nahaja na prelomni točki. Čas namreč od nje zahteva korenite spremembe oziroma reforme, ki naj ne bi le reševale nastale težave, ampak zagotovljale uspešno prihodnost. Pri tem se kot verjetno najboljša pot izrisuje pot v družbo znanja, ki pa zahteva kar nekaj truda. Vzpostaviti bo namreč potrebno takšno okolje, ki bo ne samo spodbujalo raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost kot tako, temveč bo omogočalo tudi učinkovito povezovanje raziskovalne in gospodarske sfere in istočasno prispevalo k varovanju okolja.

Premiki v tej smeri se že dogajajo, med drugim se prav v tem času oblikuje državna raziskovalna in inovacijska strategija. Tudi na njeni osnovi bo lažje razreševati številna odprta vprašanja, ki se razprostirajo od razpoložljivih sredstev za raziskave in razvoj in odločanja, v katera področja se splača vlagati, do ustreznega preoblikovanja izobraževalnega sistema in odpravljanja različnih ovir, s katerimi se soočajo slovenska podjetja. Da slednje obstajajo, pričata med drugim nedavni zgodbi v zvezi z gradnjo sončnih elektrarn in izvozom letal.

O vsem tem bo govora danes na že četrti okrogli mizi kluba STA, katere častni pokrovitelj bo predsednik vlade Borut Pahor, na okrogli mizi pa bodo sodelovali:

minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič,
direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič,
generalni direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol,
predsednik uprave podjetja Bisol Uroš Merc in
direktor strateškega inoviranja v podjetju Trimo Miloš Ebner.

Slovensko založništvo v mnogočem nad vodo, a pred negotovimi časi

Trenutni položaj slovenskega založništva in vprašanje, ali je "nad ali pod vodo", sta bila tema tretje v nizu okroglih miz, ki jih za poslovne partnerje in prijatelje pripravlja Slovenska tiskovna agencija (STA). Ugotovitev sodelujočih je bila, da je v mnogočem nad vodo, vendar so pred njim, tudi zaradi pojava elektronskih knjig, negotovi časi.

Direktor Javne agencije za knjigo Slavko Pregl je prepričan, da je slovensko založništvo nad vodo tako po številu založnikov, številu izdanih naslovov na tisoč prebivalcev, številu prebranih knjig, razvitem sistemu javnih knjižnic kot po skrbi za domače avtorje s predpisanimi minimalnimi honorarji za avtorje subvencioniranih knjig v sistemu knjižničnega nadomestila.

Trenutno je torej "bistveno bolj nad vodo kot gradbena ali tekstilna industrija", kot se je pošalil glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač. Vendar pa, kot je nadaljeval, so pred njim turbulentni časi, ker se bo treba soočiti z oblikami konkurence, kakršnih doslej nismo bili vajeni.

Eno takšnih negotovosti predstavlja elektronska knjiga. Kot primer je navedel oceno v ZDA, po kateri se bo tedaj, ko bo 20 odstotkov rednih bralcev knjig preklopilo na elektronske bralnike, sesulo približno 80 odstotkov ameriških knjigarn. "Kaj se bo zgodilo v Sloveniji, pa nihče ne ve," je dejal.

V Sloveniji po nekaterih podatkih izide okrog 6000 naslovov letno, od tega 1100 leposlovnih, vendar te številke po Kovačevih besedah ne kažejo realnega stanja, saj zajemajo tudi doktorate, poslovne publikacije in ponatise. Dejansko se, kot je povedal, število letno izdanih knjig, namenjenih širši bralni populaciji, ustavi med 3000 in 3500, kar Slovenijo uvršča v spodnji srednji razred v Evropski uniji.

Toda če je slovensko založništvo nad vodo, je slovenska knjiga po kriteriju kakovosti ter vsebinskem in tehničnem pogledu po Preglovem mnenju izrazito pod vodo in tega bi se morali založniki zavedati. Še en predstavnik le-teh, direktor in glavni urednik založbe Sanje Rok Zavrtanik, je sicer menil, da je knjige danes "bistveno težje delati" kot pred desetimi leti ter da so malo vredne in malo cenjene.

Sam se že nekaj časa zavzema za ničelno stopnjo davka na knjigo. Vlada jo je celo predvidela v koalicijski pogodbi, vendar ji doslej davka, ki je eden najvišjih v Evropi, ni uspelo znižati. Zavrtanik je prepričan, da je to vprašanje nacionalne zrelosti in da bi država morala pokazati več patriotizma.

In če se ustvarja vtis, da založniki premalo storijo za prepoznavnost slovenskih avtorjev v tujini, je Pregl postregel z ne tako slabimi podatki: od leta 1945 je bilo v tuje jezike prevedenih več kot 70 avtorjev, več kot polovica od teh ima po deset in več prevodov.

Še bolj optimistična pa je bila pisateljica Katarina Marinčič, ki je okroglo mizo, ki jo je vodila novinarka STA Alenka Potočnik, njena častna pokroviteljica pa je bila ministrica za kulturo Majda Širca, zaokrožila z besedami: "Slovenska literatura je trenutno najboljša kot kdajkoli v zgodovini in mislim, da bo preživela."

Zvočni posnetek okrogle mize STA

Vabljeni na okroglo mizo STA kluba

Vse obiskovalce spletne strani www.sta.si vabimo na okroglo mizo z naslovom “Slovensko založništvo: nad ali pod vodo?“, ki bo v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri v prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Z uglednimi in priznanimi gosti bomo pregovorili o položaju slovenskega knjižnega založništva in njegovi usodi, o prihodnosti leposlovne literature in nenazadnje o položaju domačih piscev ter njihovem odnosu do založnikov.

Častna pokroviteljica dogodka je ministrica za kulturo Majda Širca, k sodelovanju na okrogli mizi pa smo povabili direktorja Javne agencije za knjigo Slavka Pregla, profesorja, publicista in glavnega urednika MK Založbe dr. Miho Kovača, glavno urednico založbe Studia Humanitatis dr. Nedo Pagon, direktorja in glavnega urednika založbe Sanje Roka Zavrtanika ter pisateljico dr. Katarino Marinčič.

V kolikor bi se želeli udeležiti okrogle mize, vas vljudno prosimo, da svojo udeležbo čim prej potrdite na tel. številkah 01/24 10 127 in 24 10 128 ali po el. pošti na naslov marketing (at) sta (dot) si. Število mest je omejeno.

Okrogla miza STA kluba: Slovenija želi v Afganistanu sodelovati v kontekstu stabilizacije

Slovenska tiskovna agencija je pod okriljem STA kluba organizirala svojo drugo okroglo mizo z naslovom Slovenija v Afganistanu. Častni pokrovitelj dogodka je bil predsednik Vlade Borut Pahor, na okrogli mizi pa so sodelovali dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo, Dragoljuba Benčina, državna sekretarka na MZZ, mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, Srečko Zajc, prvi slovenski civilno-vojaški predstavnik v Afganistanu, in Aleš Gaube, novinar časnika Dnevnik.

Okrogla miza, ki jo je vodil Mihael Šuštaršič, novinar zunanjepolitične redakcije STA, je pritegnila številne goste iz vrst tujih veleposlanikov v RS, strokovnjakov, predstavnikov ministrstev in vladnih služb, zastopnikov nevladnih organizacij ter medijev.

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je uvodoma dejala, da se želi Slovenija svojo vlogo v okviru sodelovanja v Afganistanu videti predvsem v kontekstu strategije stabilizacije te države. Jelušičeva je poudarila, da je Slovenija svojo navzočnost v Afganistanu od samega začetka poskušala razumeti v smislu uravnoteženosti med civilno pomočjo in vojaško navzočnostjo. Prav zato je svoje delovanje s tega vidika vselej poskušala povezati v čim bolj celosten pristop. Zato je bil po mnenju Jelušičeve toliko bolj potreben premislek, ali je po šestih letih delovanja v državi pod Hindukušem Slovenija še na sledi ciljev, ki si jih je zastavila ob začetku sodelovanja v operaciji.

"Ta premislek smo v Sloveniji naredili, ker smo želeli svoje naloge videti v kontekstu strategije stabilizacije Afganistana. Ocenili smo, da je prav, da izberemo v okviru strategije, ki pravi, da je treba Afganistanu pomagati pri usposabljanju lastnih sil," je dejala Jelušičeva. Dodala je, da bo Slovenija v prihodnje poskušala presoditi, ali gre po začrtani poti. "Če se bo videlo, da gremo v pravi smeri, bomo nadaljevali, če ne, bomo začeli s postopnim umikanjem," je poudarila obrambna ministrica.

Na vidik majhnosti Slovenije je v nadaljevanju opozorila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina. Poudarila je, da je Slovenija majhna donatorka, ki pa bo svoje sile in zmogljivosti kljub vsemu poskusila usmeriti na območja, kjer imajo interes slovenske nevladne organizacije, znanost ali gospodarstvo.

"Kljub vsemu smo lahko zadovoljni. V Afganistanu smo namreč tudi zato, ker imamo tudi mi vrednote in cilje, ki jih zasledujemo. Pomembno je, da tam pomagamo ženskam, na področju izobraževanja," je dejala Benčina. Po njenih besedah je Slovenija prav na ta del lahko ponosna, čeprav so sredstva, namenjena za te dejavnosti, zelo omejena.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je razmere v Afganistanu ocenil z gospodarskega vidika in ob tem izrazil dvom glede utemeljenosti in smotrnosti začetka mednarodnega posredovanja v državi. "Žal smo prišli tako daleč, da druge alternative kot to, da tudi Slovenija ostane v Afganistanu, v tem trenutku nimamo. Če ne bo prišlo do političnih sprememb, bo tudi razvojna pomoč neučinkovita in bomo čez nekaj let imeli še slabšo situacijo," je poudaril Hribar Milič.

Orisal je izjemno slabe gospodarske razmere v državi in se navezal na morebitne gospodarske priložnosti, ki se ob tem ponujajo Sloveniji. Po njegovem mnenju "nikakor ni v gospodarskem interesu Slovenije, da bi se umikali iz Afganistana, moramo pa temeljito premisliti, ali so bile dosedanje izkušnje prave ali ne".

Novinar časnika Dnevnik Aleš Gaube, prav tako eden od udeležencev okrogle mize, je v svojem nastopu predvsem orisal stanje, ki trenutno vlada v Afganistanu in ki se je v zadnjem času precej poslabšalo. Izrazil je pričakovanje, da bo slovenska vlada vojakom, ki bodo v prihodnje odšli v Afganistan, zagotovila ustrezno urjenje.

Poleg tega si slovenska javnost po mnenju Gaubeta zasluži, da ji vlada pove, da v Afganistanu dejansko poteka vojna. Ob tem se je novinar Dnevnika tudi vprašal, kaj je trenutno sploh prednostna naloga slovenskega delovanja na obrambnem področju. "Vlada mora povedati, ali je to še vedno Balkan ali pa ga je na tem mestu v zadnjem času izpodrinil Afganistan," je dejal Gaube.

Na vprašanje prioritet slovenske zunanje politike se je navezal tudi prvi slovenski civilno-vojaški predstavnik v Afganistanu Srečko Zajc. Poudaril je, da Balkan v globalni družbi še vedno sicer velja za slovensko preddverje, da pa je le še vprašanje časa, kdaj se bo med slovenske zunanjepolitične prioritete uvrstil tudi Afganistan.

Prav odgovorno delovanje v operacijah v tej državi pa je po njegovem mnenju tudi način, kako bi Slovenija lahko prišla do vnovičnega nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN. Glede načina posredovanja pa je Zajc pripomnil, da "določene procese lahko ustavi le meč, ki pa mu more nujno slediti tudi motika".

Zvočni posnetek okrogle mize STA

Druga okrogla miza Kluba STA „Slovenija v Afganistanu“

Na okrogli mizi z naslovom Slovenija v Afganistanu bomo po aktualnih dogovorih z londonske konference načeli vprašanja o sodelovanju Slovenije v Afganistanu in drugih mirovnih operacijah na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter o možnostih, ki se Sloveniji odpirajo zaradi sodelovanja v teh misijah. Problemi v Afganistanu so sicer veliki – od varnostnih, saj je bilo leto 2009 najhujše za mednarodne sile po padcu talibanskega režima pred osmimi leti, do političnih, kjer neučinkovita in s korupcijo prežeta politika ni zmožna voditi države brez pomoči mednarodne skupnosti. Toda ali je Afganistan zgolj varnostno vprašanje in breme vojaških sil, ali pa se odpirajo tudi priložnosti? Odprli bomo tudi vprašanja sodelovanja v razvojni pomoči ter priložnostih, ki se gospodarstvu in politiki kažejo na tem področju.

Okrogla miza bo v sredo, 10. februarja 2010. Častni pokrovitelj okrogle mize bo predsednik vlade RS Borut Pahor, k sodelovanju pa smo povabili:

ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja,
ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič,
generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča,
prvega slovenskega civilno-vojaškega predstavnika v Afganistanu Srečka Zajca,
in novinarja Dnevnika, poročevalca iz Afganistana, Aleša Gaubeja.

Okrogla miza STA: Pri izhodu iz krize potrebnega več dialoga

foto

Da bi Slovenija uspešno prebrodila svetovno finančno in gospodarsko krizo, potrebuje več dialoga oziroma sodelovanja vseh socialnih partnerjev, so se strinjali udeleženci okrogle mize z naslovom Krize bo konec - kaj jutri?, ki jo je 23. novembra v Kinodvoru organizirala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Nekatere poti za izhod iz krize so sicer že znane, je uvodoma poudaril predsednik države Danilo Türk, sicer častni pokrovitelj okrogle mize. To so po njegovih besedah npr. vlada, ki bo nastopala s čim večjo odločnostjo in prodornostjo pri vseh pomembnih družbenih spremembah, resen in odgovoren socialni dialog ter razbremenjevanje gospodarstva.

"Znano je tudi, da potrebujemo socialno pravičnost, če želimo ohraniti kohezivnost družbe, ki jo potrebujemo za to, da bomo v resnici izšli iz krize," je dejal Türk in dodal, da krize bo zagotovo konec, vprašanje je le kdaj.

O tem, kdaj bo krize konec oziroma če je že končana, pa so bili udeleženci okrogle mize različnih mnenj. Medtem ko so nekateri menili, da je ta že končana, so drugi opozarjali, da bo prihodnje leto za Slovenijo in njeno gospodarstvo še zelo zahtevno, čeravno ne tako zelo kot letošnje.

Okrogla miza Krize bo konec - kaj jutri? je prva v vrsti dogodkov, ki jih STA namerava v prihodnje organizirati pod krovno znamko STA Klub za vse svoje partnerje in širšo javnost. Na ta način se želi tiskovna agencija odgovorno vključiti v javni diskurz glede pomembnih družbenih vprašanj ter tako prispevati k še boljši osveščenosti in informiranosti slovenske javnosti, je pojasnil direktor STA Bojan Veselinovič.

foto foto foto

Zvočni posnetek okrogle mize STA

Mediji o okrogli mizi

STA KLUB

Okrogla miza „Krize bo konec. Kaj jutri?“ je prva v vrsti dogodkov, ki jih namerava Slovenska tiskovna agencija v prihodnje organizirati pod okriljem STA Kluba. V okviru STA Kluba bomo nekajkrat letno organizirali okrogle mize, seminarje, delavnice in predavanja z uglednimi osebnostmi ter drugimi strokovnjaki. Posamezni dogodki bodo z obravnavo izbranih tem pokrivali najrazličnejša področja in bodo kot taki namenjeni različnim ciljnim javnostim, kot na primer gospodarstvu, medijem, kulturi, sociali ipd. Na ta način se želimo v STA odgovorno vključiti v javni diskurz glede pomembnih družbenih vprašanj ter prispevati k še boljšemu osveščanju in informiranju celotne slovenske javnosti. Poleg tega želimo s pomočjo STA Kluba še bolj okrepiti prepoznavnost Slovenske tiskovne agencije kot najbolj verodostojnega in kredibilnega vira informacij, nenazadnje pa je naš namen vzpostaviti dolgoročne prijateljske odnose z našimi naročniki in partnerji. Osrednji ciljni skupini Kluba STA bosta namreč ravno naročniki in partnerji STA, pa tudi mediji, strokovna javnost, mnenjski voditelji in nenazadnje širša javnost.

STA KLUB JE TUDI VAŠA PRILOŽNOST

STA Klub bo s svojimi dogodki ponujal priložnosti potencialnim pokroviteljem in partnerjem, da z medsebojno podporo dosežemo vaše cilje. Ugodni paketi vam bodo ponujali možnost promocije na samem dogodku, oglaševanje na spletnih straneh STA, sooblikovanje vsebine dogodkov in drugo. Za več informacij se lahko obrnete na marketing (at) sta (dot) si.

© STA 2014. All rights reserved. ISSN 1854-214X