STA - Slovenska tiskovna agencija / Slovenian Press Agency

Okrogla miza STA kluba: Slovenija želi v Afganistanu sodelovati v kontekstu stabilizacije

Slovenska tiskovna agencija je pod okriljem STA kluba organizirala svojo drugo okroglo mizo z naslovom Slovenija v Afganistanu. Častni pokrovitelj dogodka je bil predsednik Vlade Borut Pahor, na okrogli mizi pa so sodelovali dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo, Dragoljuba Benčina, državna sekretarka na MZZ, mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, Srečko Zajc, prvi slovenski civilno-vojaški predstavnik v Afganistanu, in Aleš Gaube, novinar časnika Dnevnik.

Okrogla miza, ki jo je vodil Mihael Šuštaršič, novinar zunanjepolitične redakcije STA, je pritegnila številne goste iz vrst tujih veleposlanikov v RS, strokovnjakov, predstavnikov ministrstev in vladnih služb, zastopnikov nevladnih organizacij ter medijev.

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je uvodoma dejala, da se želi Slovenija svojo vlogo v okviru sodelovanja v Afganistanu videti predvsem v kontekstu strategije stabilizacije te države. Jelušičeva je poudarila, da je Slovenija svojo navzočnost v Afganistanu od samega začetka poskušala razumeti v smislu uravnoteženosti med civilno pomočjo in vojaško navzočnostjo. Prav zato je svoje delovanje s tega vidika vselej poskušala povezati v čim bolj celosten pristop. Zato je bil po mnenju Jelušičeve toliko bolj potreben premislek, ali je po šestih letih delovanja v državi pod Hindukušem Slovenija še na sledi ciljev, ki si jih je zastavila ob začetku sodelovanja v operaciji.

"Ta premislek smo v Sloveniji naredili, ker smo želeli svoje naloge videti v kontekstu strategije stabilizacije Afganistana. Ocenili smo, da je prav, da izberemo v okviru strategije, ki pravi, da je treba Afganistanu pomagati pri usposabljanju lastnih sil," je dejala Jelušičeva. Dodala je, da bo Slovenija v prihodnje poskušala presoditi, ali gre po začrtani poti. "Če se bo videlo, da gremo v pravi smeri, bomo nadaljevali, če ne, bomo začeli s postopnim umikanjem," je poudarila obrambna ministrica.

Na vidik majhnosti Slovenije je v nadaljevanju opozorila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina. Poudarila je, da je Slovenija majhna donatorka, ki pa bo svoje sile in zmogljivosti kljub vsemu poskusila usmeriti na območja, kjer imajo interes slovenske nevladne organizacije, znanost ali gospodarstvo.

"Kljub vsemu smo lahko zadovoljni. V Afganistanu smo namreč tudi zato, ker imamo tudi mi vrednote in cilje, ki jih zasledujemo. Pomembno je, da tam pomagamo ženskam, na področju izobraževanja," je dejala Benčina. Po njenih besedah je Slovenija prav na ta del lahko ponosna, čeprav so sredstva, namenjena za te dejavnosti, zelo omejena.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je razmere v Afganistanu ocenil z gospodarskega vidika in ob tem izrazil dvom glede utemeljenosti in smotrnosti začetka mednarodnega posredovanja v državi. "Žal smo prišli tako daleč, da druge alternative kot to, da tudi Slovenija ostane v Afganistanu, v tem trenutku nimamo. Če ne bo prišlo do političnih sprememb, bo tudi razvojna pomoč neučinkovita in bomo čez nekaj let imeli še slabšo situacijo," je poudaril Hribar Milič.

Orisal je izjemno slabe gospodarske razmere v državi in se navezal na morebitne gospodarske priložnosti, ki se ob tem ponujajo Sloveniji. Po njegovem mnenju "nikakor ni v gospodarskem interesu Slovenije, da bi se umikali iz Afganistana, moramo pa temeljito premisliti, ali so bile dosedanje izkušnje prave ali ne".

Novinar časnika Dnevnik Aleš Gaube, prav tako eden od udeležencev okrogle mize, je v svojem nastopu predvsem orisal stanje, ki trenutno vlada v Afganistanu in ki se je v zadnjem času precej poslabšalo. Izrazil je pričakovanje, da bo slovenska vlada vojakom, ki bodo v prihodnje odšli v Afganistan, zagotovila ustrezno urjenje.

Poleg tega si slovenska javnost po mnenju Gaubeta zasluži, da ji vlada pove, da v Afganistanu dejansko poteka vojna. Ob tem se je novinar Dnevnika tudi vprašal, kaj je trenutno sploh prednostna naloga slovenskega delovanja na obrambnem področju. "Vlada mora povedati, ali je to še vedno Balkan ali pa ga je na tem mestu v zadnjem času izpodrinil Afganistan," je dejal Gaube.

Na vprašanje prioritet slovenske zunanje politike se je navezal tudi prvi slovenski civilno-vojaški predstavnik v Afganistanu Srečko Zajc. Poudaril je, da Balkan v globalni družbi še vedno sicer velja za slovensko preddverje, da pa je le še vprašanje časa, kdaj se bo med slovenske zunanjepolitične prioritete uvrstil tudi Afganistan.

Prav odgovorno delovanje v operacijah v tej državi pa je po njegovem mnenju tudi način, kako bi Slovenija lahko prišla do vnovičnega nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN. Glede načina posredovanja pa je Zajc pripomnil, da "določene procese lahko ustavi le meč, ki pa mu more nujno slediti tudi motika".

Zvočni posnetek okrogle mize STA

Druga okrogla miza Kluba STA „Slovenija v Afganistanu“

Na okrogli mizi z naslovom Slovenija v Afganistanu bomo po aktualnih dogovorih z londonske konference načeli vprašanja o sodelovanju Slovenije v Afganistanu in drugih mirovnih operacijah na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter o možnostih, ki se Sloveniji odpirajo zaradi sodelovanja v teh misijah. Problemi v Afganistanu so sicer veliki – od varnostnih, saj je bilo leto 2009 najhujše za mednarodne sile po padcu talibanskega režima pred osmimi leti, do političnih, kjer neučinkovita in s korupcijo prežeta politika ni zmožna voditi države brez pomoči mednarodne skupnosti. Toda ali je Afganistan zgolj varnostno vprašanje in breme vojaških sil, ali pa se odpirajo tudi priložnosti? Odprli bomo tudi vprašanja sodelovanja v razvojni pomoči ter priložnostih, ki se gospodarstvu in politiki kažejo na tem področju.

Okrogla miza bo v sredo, 10. februarja 2010. Častni pokrovitelj okrogle mize bo predsednik vlade RS Borut Pahor, k sodelovanju pa smo povabili:

ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja,
ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič,
generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča,
prvega slovenskega civilno-vojaškega predstavnika v Afganistanu Srečka Zajca,
in novinarja Dnevnika, poročevalca iz Afganistana, Aleša Gaubeja.

Okrogla miza STA: Pri izhodu iz krize potrebnega več dialoga

Da bi Slovenija uspešno prebrodila svetovno finančno in gospodarsko krizo, potrebuje več dialoga oziroma sodelovanja vseh socialnih partnerjev, so se strinjali udeleženci okrogle mize z naslovom Krize bo konec - kaj jutri?, ki jo je 23. novembra v Kinodvoru organizirala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Nekatere poti za izhod iz krize so sicer že znane, je uvodoma poudaril predsednik države Danilo Türk, sicer častni pokrovitelj okrogle mize. To so po njegovih besedah npr. vlada, ki bo nastopala s čim večjo odločnostjo in prodornostjo pri vseh pomembnih družbenih spremembah, resen in odgovoren socialni dialog ter razbremenjevanje gospodarstva.

"Znano je tudi, da potrebujemo socialno pravičnost, če želimo ohraniti kohezivnost družbe, ki jo potrebujemo za to, da bomo v resnici izšli iz krize," je dejal Türk in dodal, da krize bo zagotovo konec, vprašanje je le kdaj.

O tem, kdaj bo krize konec oziroma če je že končana, pa so bili udeleženci okrogle mize različnih mnenj. Medtem ko so nekateri menili, da je ta že končana, so drugi opozarjali, da bo prihodnje leto za Slovenijo in njeno gospodarstvo še zelo zahtevno, čeravno ne tako zelo kot letošnje.

Okrogla miza Krize bo konec - kaj jutri? je prva v vrsti dogodkov, ki jih STA namerava v prihodnje organizirati pod krovno znamko STA Klub za vse svoje partnerje in širšo javnost. Na ta način se želi tiskovna agencija odgovorno vključiti v javni diskurz glede pomembnih družbenih vprašanj ter tako prispevati k še boljši osveščenosti in informiranosti slovenske javnosti, je pojasnil direktor STA Bojan Veselinovič.

Zvočni posnetek okrogle mize STA

Mediji o okrogli mizi

STA KLUB

Okrogla miza „Krize bo konec. Kaj jutri?“ je prva v vrsti dogodkov, ki jih namerava Slovenska tiskovna agencija v prihodnje organizirati pod okriljem STA Kluba. V okviru STA Kluba bomo nekajkrat letno organizirali okrogle mize, seminarje, delavnice in predavanja z uglednimi osebnostmi ter drugimi strokovnjaki. Posamezni dogodki bodo z obravnavo izbranih tem pokrivali najrazličnejša področja in bodo kot taki namenjeni različnim ciljnim javnostim, kot na primer gospodarstvu, medijem, kulturi, sociali ipd. Na ta način se želimo v STA odgovorno vključiti v javni diskurz glede pomembnih družbenih vprašanj ter prispevati k še boljšemu osveščanju in informiranju celotne slovenske javnosti. Poleg tega želimo s pomočjo STA Kluba še bolj okrepiti prepoznavnost Slovenske tiskovne agencije kot najbolj verodostojnega in kredibilnega vira informacij, nenazadnje pa je naš namen vzpostaviti dolgoročne prijateljske odnose z našimi naročniki in partnerji. Osrednji ciljni skupini Kluba STA bosta namreč ravno naročniki in partnerji STA, pa tudi mediji, strokovna javnost, mnenjski voditelji in nenazadnje širša javnost.