STA - Slovenska tiskovna agencija / Slovenian Press Agency

Na taboru, ki bo od 21. do 24. septembra potekal na Jezerskem, bo sodelovalo po pet predstavnikov iz Turčije, Danske, Velike Britanije, Finske, Madžarske in Slovenije. Razpravljali bodo med drugim o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezah za zmanjševanje emisij, financiranju ukrepov v državah v razvoju, tehnološkem sodelovanju in prilagajanju na podnebne spremembe.

V okviru tabora, katerega otvoritve se bo 21. septembra udeležil minister za okolje in prostor Karl Erjavec, bo tudi razprava z evropskim komisarjem za znanost in raziskave Janezom Potočnikom, ki je častni pokrovitelj slovenskega dela projekta Evropa pred izzivom.

Sklepno poročilo tabora in prednostne naloge, ki bi jih po njihovem mnenju morali obravnavati na podnebni konferenci v Koebenhavnu, bodo 24. septembra predstavili predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti v državnem zboru, srečanje bo vodil predsednik DZ Pavel Gantar.

Cilj tabora je, da bi mladi oblikovali konkretne predloge za politike in druge odločevalce na področju boja proti podnebnim spremembam, ki jih bodo nato slovenski predstavniki posredovali na 15. konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo od 7. do 18. decembra v danskem Koebenhavnu. Konferenci pripisujejo velik pomen, saj naj bi na njej pogodbenice sklenile dogovor o ukrepih po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol.

"Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta največja svetovna izziva, na katera se moramo odzvati odločno, znanstveniki pa se strinjajo, da imamo na voljo samo eno generacijo, da stanje izboljšamo," pravijo v British Councilu in dodajajo, da so kljub številnim rešitvam, tehnologijam in politikam za zmanjševanje emisij potrebne nove zamisli in pristopi.

Junija lani so tako začeli z evropskim delom globalnega programa Evropa pred izzivom, katerega namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in spodbuditi prehod v prihodnost, ki bo temeljila na manjši porabi in nizkih emisijah ogljika.

V okviru projekta želijo združiti drzne in predane mlade ljudi in jih povezati v mrežo, da bi s skupnimi močmi uvajali spremembe. British Council je v letu 2009 v projekt povabil več kot 200 mladih iz 15 evropskih držav, ki so predani boju proti podnebnim spremembam.

V vsaki državi so oblikovali od 15- do 20-članske ekipe "podnebnih zagovornikov" različnih naborov znanj in izkušenj, British Council pa jim bo prek svoje mreže skupin strokovnjakov omogočil stike z vodilnimi evropskimi strokovnjaki za podnebne spremembe, oblikovalci politik, poslovneži, podjetniki, okoljskimi skupinami in centri odličnosti.

Projekt v Sloveniji, kjer so izbrali 15 podnebnih zagovornikov, izvaja British Council v sodelovanju z britanskim veleposlaništvom in predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, ter v partnerskem sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj in drugimi ustanovami in javnimi osebnostmi, ki se zavedajo pomena konkretnih pozitivnih sprememb in se aktivno zavzemajo za učinkovitejšo razpravo o podnebnih spremembah.

V okviru tabora bo popoldne tudi razprava z evropskim komisarjem za znanost in raziskave Janezom Potočnikom, ki je častni pokrovitelj slovenskega dela projekta Evropa pred izzivom, ki ga izvaja British Council.

Sklepno poročilo tabora bodo 24. septembra predstavili v državnem zboru predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti.

Na taboru bo 30 mladih "podnebnih zagovornikov" iz šestih držav, tj. Danske, Finske, Madžarske, Velike Britanije, Turčije in Slovenije, med drugim razpravljalo o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezah za zmanjševanje emisij, financiranju ukrepov v državah v razvoju, tehnološkem sodelovanju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Cilj tabora je, da bi mladi oblikovali konkretne predloge za politike in druge odločevalce na področju boja proti podnebnim spremembam, ki jih bodo nato slovenski predstavniki posredovali tudi na 15. konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo od 7. do 18. decembra v danskem Koebenhavnu. Konferenci pripisujejo velik pomen, saj naj bi na njej pogodbenice sklenile dogovor o ukrepih po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol.

Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php

"Takšen tabor je dobrodošla akcija v smeri osveščanja, v smeri pridobivanja širšega glasu za podnebne spremembe. Mladi so že bodoči strokovnjaki, so tisti, ki bodo v bodoče širili zavest o teh spremembah. Prav je, da smo tega dogodka deležni v Sloveniji, srečevanja na to temo so zelo dobrodošla," je ob današnjem začetku tabora izpostavil Kus.

Trideset mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav bo v tem tednu na Jezerskem v razpravah oblikovalo predloge za reševanje podnebne krize, ki jih bodo predstavili tudi na konferenci Združenih narodov decembra v Koebenhavnu. Razpravljali bodo predvsem o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezah za zmanjševanje emisij, financiranju ukrepov v državah v razvoju, tehnološkem sodelovanju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Kus je prepričan, da bodo države, ki se bodo zbrale v Koebenhavnu, ugotavljale, da je varstvo okolja projekt skupnega reševanja planeta, da ne gre za takšne ali drugačne ekonomske interese. "Pričakujemo, da bo ta sporazum sprejet, morda bodo ostale nedorečene kakšne podrobnosti, ki jih lahko določimo prihodnje leto. Verjamem pa, da bo politična volja tako močna, da bo dogovor sprejet," je prepričan Kus.

Celoviti sporazum v Koebenhavnu mora po Kusovem mnenju poleg politične volje skupaj s cilji dati tudi odgovor, kaj bo s finančnimi sredstvi za uresničevanjem sporazuma in kako bo s pomočjo za države v razvoju. "EU je pripravljena prispevati iz proračuna za ta sklad, in sicer med dvema in 15 milijardami evrov na leto. Pričakujemo, da bodo do decembrskega srečanja tudi ostale razvite države izračunale, koliko je njihov delež, in te številke prinesle v Koebenhavn," je menil Kus.

Skozi razprave na taboru bodo predstavniki Finske, Danske, Velike Britanije, Turčije, Madžarske in Slovenije izpostavili dobre prakse svojih držav, predstavili svoje predloge in rešitve ter ob koncu tabora oblikovali konkretne predloge za politike in druge odločevalce na področju boja proti podnebnim spremembam, ki jih bodo nato slovenski predstavniki posredovali na 15. konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo od 7. do 18. decembra na Danskem.

Kot je na odprtju tabora izpostavila predstavnica Evropske komisije Nataša Šip, lahko mladi na tem taboru ustvarijo močne skupine pritiska, oborožene s konkretnim znanjem in rešitvami. "Tudi po Koebenhavnu bomo potrebovali veliko dobrih predlogov. Sploh tovrstne mednarodne mreže, kjer se pretaka znanje, mladostna energija in zagnanost, lahko kakovostno prispevajo k boljšim okoljevarstvenim ukrepom v bodoče," je izpostavila Šipova.

"Takšen tabor je dobrodošla akcija v smeri osveščanja, v smeri pridobivanja širšega glasu za podnebne spremembe. Mladi so že bodoči strokovnjaki, so tisti, ki bodo v bodoče širili zavest o teh spremembah. Prav je, da smo tega dogodka deležni v Sloveniji, srečevanja na to temo so zelo dobrodošla," je ob današnjem začetku tabora izpostavil Kus.

Trideset mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav bo v tem tednu na Jezerskem v razpravah oblikovalo predloge za reševanje podnebne krize, ki jih bodo predstavili tudi na konferenci Združenih narodov decembra v Koebenhavnu. Razpravljali bodo predvsem o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezah za zmanjševanje emisij, financiranju ukrepov v državah v razvoju, tehnološkem sodelovanju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Kus je prepričan, da bodo države, ki se bodo zbrale v Koebenhavnu, ugotavljale, da je varstvo okolja projekt skupnega reševanja planeta, da ne gre za takšne ali drugačne ekonomske interese. "Pričakujemo, da bo ta sporazum sprejet, morda bodo ostale nedorečene kakšne podrobnosti, ki jih lahko določimo prihodnje leto. Verjamem pa, da bo politična volja tako močna, da bo dogovor sprejet," je prepričan Kus.

Celoviti sporazum v Koebenhavnu mora po Kusovem mnenju poleg politične volje skupaj s cilji dati tudi odgovor, kaj bo s finančnimi sredstvi za uresničevanjem sporazuma in kako bo s pomočjo za države v razvoju. "EU je pripravljena prispevati iz proračuna za ta sklad, in sicer med dvema in 15 milijardami evrov na leto. Pričakujemo, da bodo do decembrskega srečanja tudi ostale razvite države izračunale, koliko je njihov delež, in te številke prinesle v Koebenhavn," je menil Kus.

Skozi razprave na taboru bodo predstavniki Finske, Danske, Velike Britanije, Turčije, Madžarske in Slovenije izpostavili dobre prakse svojih držav, predstavili svoje predloge in rešitve ter ob koncu tabora oblikovali konkretne predloge za politike in druge odločevalce na področju boja proti podnebnim spremembam, ki jih bodo nato slovenski predstavniki posredovali na 15. konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo od 7. do 18. decembra na Danskem.

Kot je na odprtju tabora izpostavila predstavnica Evropske komisije Nataša Šip, lahko mladi na tem taboru ustvarijo močne skupine pritiska, oborožene s konkretnim znanjem in rešitvami. "Tudi po Koebenhavnu bomo potrebovali veliko dobrih predlogov. Sploh tovrstne mednarodne mreže, kjer se pretaka znanje, mladostna energija in zagnanost, lahko kakovostno prispevajo k boljšim okoljevarstvenim ukrepom v bodoče," je izpostavila Šipova.

Direktor organizacije British Council v Sloveniji Robert Monro je ob tem opozoril, da še vedno obstajajo posamezniki, med katerimi so tudi voditelji držav, politiki, ki ne verjamejo, da so podnebne spremembe dejstvo in da so že prisotne ter vplivajo na vsakodnevno življenje vseh nas. "Zgraditi želimo mrežo mladih intelektualcev z znanjem in okoljevarstvenimi rešitvami, ki bodo slišani. In ta mreža mora biti močna," je izpostavil Monro.

Udeleženci tabora so ob današnjih predstavitvah izpostavili željo po čim bolj produktivnem tednu, po katerem bodo pridobljeno znanje in izmenjane dobre prakse prenesli vsak v svojo državo. "Želimo narediti korak naprej v spremembi na bolje," je skupno stališče vseh udeležencev. V okviru projekta Evropa pred izzivom bodo mladi v svojih državah izpeljali različne okoljevarstvene ukrepe, s katerimi želi spodbuditi k razmišljanju ter h konkretnim spremembam na poti v nizkoogljično družbo.

"Takšen tabor je dobrodošla akcija v smeri osveščanja, v smeri pridobivanja širšega glasu za podnebne spremembe. Mladi so že bodoči strokovnjaki, so tisti, ki bodo v bodoče širili zavest o teh spremembah. Prav je, da smo tega dogodka deležni v Sloveniji, srečevanja na to temo so zelo dobrodošla," je ob današnjem začetku tabora izpostavil Kus.

Trideset mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav bo v tem tednu na Jezerskem v razpravah oblikovalo predloge za reševanje podnebne krize, ki jih bodo predstavili tudi na konferenci Združenih narodov decembra v Koebenhavnu. Razpravljali bodo predvsem o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezah za zmanjševanje emisij, financiranju ukrepov v državah v razvoju, tehnološkem sodelovanju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Kus je prepričan, da bodo države, ki se bodo zbrale v Koebenhavnu, ugotavljale, da je varstvo okolja projekt skupnega reševanja planeta, da ne gre za takšne ali drugačne ekonomske interese. "Pričakujemo, da bo ta sporazum sprejet, morda bodo ostale nedorečene kakšne podrobnosti, ki jih lahko določimo prihodnje leto. Verjamem pa, da bo politična volja tako močna, da bo dogovor sprejet," je prepričan Kus.

Celoviti sporazum v Koebenhavnu mora po Kusovem mnenju poleg politične volje skupaj s cilji dati tudi odgovor, kaj bo s finančnimi sredstvi za uresničevanjem sporazuma in kako bo s pomočjo za države v razvoju. "EU je pripravljena prispevati iz proračuna za ta sklad, in sicer med dvema in 15 milijardami evrov na leto. Pričakujemo, da bodo do decembrskega srečanja tudi ostale razvite države izračunale, koliko je njihov delež, in te številke prinesle v Koebenhavn," je menil Kus.

Skozi razprave na taboru bodo predstavniki Finske, Danske, Velike Britanije, Turčije, Madžarske in Slovenije izpostavili dobre prakse svojih držav, predstavili svoje predloge in rešitve ter ob koncu tabora oblikovali konkretne predloge za politike in druge odločevalce na področju boja proti podnebnim spremembam, ki jih bodo nato slovenski predstavniki posredovali na 15. konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo od 7. do 18. decembra na Danskem.

Kot je na odprtju tabora izpostavila predstavnica Evropske komisije Nataša Šip, lahko mladi na tem taboru ustvarijo močne skupine pritiska, oborožene s konkretnim znanjem in rešitvami. "Tudi po Koebenhavnu bomo potrebovali veliko dobrih predlogov. Sploh tovrstne mednarodne mreže, kjer se pretaka znanje, mladostna energija in zagnanost, lahko kakovostno prispevajo k boljšim okoljevarstvenim ukrepom v bodoče," je izpostavila Šipova.

Konferenci v Koebenhavnu poznavalci pripisujejo velik pomen, saj naj bi na njej pogodbenice sklenile dogovor o ukrepih po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol.

Direktor organizacije British Council v Sloveniji Robert Monro je ob tem opozoril, da še vedno obstajajo posamezniki, med katerimi so tudi voditelji držav, politiki, ki ne verjamejo, da so podnebne spremembe dejstvo in da so že prisotne ter vplivajo na vsakodnevno življenje vseh nas. "Zgraditi želimo mrežo mladih intelektualcev z znanjem in okoljevarstvenimi rešitvami, ki bodo slišani. In ta mreža mora biti močna," je izpostavil Monro.

Udeleženci tabora so ob današnjih predstavitvah izpostavili željo po čim bolj produktivnem tednu, po katerem bodo pridobljeno znanje in izmenjane dobre prakse prenesli vsak v svojo državo. "Želimo narediti korak naprej v spremembi na bolje," je skupno stališče vseh udeležencev. V okviru projekta Evropa pred izzivom bodo mladi v svojih državah izpeljali različne okoljevarstvene ukrepe, s katerimi želi spodbuditi k razmišljanju ter h konkretnim spremembam na poti v nizkoogljično družbo.

Šipova je izpostavila tudi pomen tabora kot širše skupine ljudi z različnih področji življenja, ki vsak s svojega vidika področje okolja razišče in doda svoje znanje. "Zaradi takšnih in podobnih projektov bo okoljevarstvene razprave lažje imeti tudi v prihodnje, saj se bomo morali kmalu soočiti z iskanjem dobrih predlogov za bolj zeleno prihodnost. Bolj se moramo zavedati, da lahko vsak doda svoje predloge, znanje in tako prispeva k spremembam na bolje," je še pojasnila.

Sklepno poročilo tabora in prednostne naloge, ki bi jih po mnenju udeležencev tabora morali obravnavati na podnebni konferenci v Koebenhavnu, bodo v četrtek predstavili predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti v državnem zboru, srečanje pa bo vodil predsednik DZ Pavel Gantar.

Popoldanskega dela odprtja tabora se udeležuje tudi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, ki je obenem častni pokrovitelj slovenskega dela projekta Evropa pred izzivom. Gre za triletno akcijo, katere namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in spodbuditi prehod v prihodnost, ki bo temeljila na manjši porabi in nizkih emisijah ogljika.

British Council Slovenija tabor organizira v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Poteka drugi dan mednarodnega podnebnega tabora, ki ga organizira slovenski British Council, in se bo na Jezerskem odvijal do četrtka. Med več priznanimi okoljevarstvenimi strokovnjaki je na taboru udeležencem iz šestih držav predaval tudi vodja urada madžarskega parlamentarnega komisarja za prihodnje generacije Jozsef Feiler, ki je izpostavil, da bo na omenjenih izzivih temeljil tudi decembrski Koebenhavenski sporazum.

Feiler meni, da je največji izziv zmanjševanje emisij v državah v razvoju, predvsem pa pogreša finančna sredstva za okoljevarstvene zaveze. "Razvite države se niso pripravljene zavezati prispevati finančno pomoč državam v razvoju," je poudaril.

Izrazil je skepticizem predvsem na področju financiranja ukrepov. "Preveč se obremenjujemo s financiranjem ukrepov, ki smo se jim že zavezali, in ne razmišljamo dovolj o času po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol."

Trenutno govorimo o treh različnih obsegih finančnih sredstev, ki naj bi jih razvite države prispevale državam v razvoju za pomoč na prilagajanje podnebnim spremembam, je pojasnil Feiler. "Na letni ravni naj bi ukrepom razvite države namenile 10 milijonov dolarjev. Druga možnost, ki je odprta, je, da naj bi razvite države želele temu nameniti en odstotek bruto domačega proizvoda. Omenja se tudi številka 400 milijonov dolarjev, pa 300 milijonov dolarjev letno do leta 2020," je še dejal.

Feiler je prepričan, da ko se bodo uredile, dogovorile številke, se bo sporazum doreklo v popolnoma drugačnem, bolj sproščenem vzdušju.

"Tehnično je možno, da številke uredimo do decembra, bolj težaven je dogovor z ZDA, saj je trenutno v ospredju reševanje njihovega zdravstvenega sistema. Okoljevarstvene teme pa so trenutno v ozadju," je pojasnil Feiler in dodal, da ZDA želijo sodelovati pri Koebenhavenskem sporazumu, ne želijo pa k ukrepom prispevati finančnih sredstev.

Opozoril je, da obstaja tudi najslabši možen scenarij za srečanje v decembru, saj naj bi bila velika možnost, da bo sporazum le političen dogovor brez številk. "Zanimivo je, da tudi poznavalci menijo, da obstaja velika možnost, da do tega dejansko pride," je dodal.

Nevladno okoljevarstveno društvo Focus, ki je sodelovalo tudi pri organizaciji tabora pred srečanjem v Koebenhavnu, izpostavlja, da mora biti dogovor na Danskem ambiciozen, pravičen in pravno zavezujoč.

Kot je na taboru pojasnila članica Focusa Barbara Kvac, ambicioznost dogovora pomeni, da bi se morale razvite države zavezati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov do leta 2020 in 95 odstotkov do leta 2050. "Potreben je tudi prispevek držav v razvoju, predvsem tistih najbolj razvitih. Obenem je globalni cilj, ki ga zasledujemo, 80 odstotkov znižanja emisij do leta 2050," je dodala.

Pravičen sporazum bi po mnenju Focusa pomenil, da morajo države v razvoju ohraniti svojo pravico do razvoja, kar jim lahko razvite države zagotovijo s finančno pomočjo za zmanjševanje emisij, za prilagajanje na podnebne spremembe, za prenos tehnologij in podobno.

"Razvite države morajo kot krivci za nastali okoljski problem imeti tudi odgovornost, da več naredijo pri reševanju, in ne moramo zahtevati od najmanj razvitih držav, da bi same plačujejo ukrepe zmanjševanja emisij, glede na to, da je njihov prispevek k nastanku problema res minimalen," je prepričana Barbara Kvac.

Velika želja društva Focus je, da bi bil v Koebenhavnu sprejet dober sporazum. Trenutno pa po mnenju Kvačeve zaradi pomanjkanja politične volje za resno ukrepanje nič ne kaže, da bo karkoli zavezujočega sploh sprejeto.

Tabora se udeležuje 30 mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav, in sicer iz Madžarske, Danske, Finske, Velike Britanije, Turčije in Slovenije, ki razpravljajo o ključnih izzivih podnebnih pogajanj. Sklepno poročilo tabora in prednostne naloge, ki bi jih po mnenju udeležencev tabora morali obravnavati na podnebni konferenci v Koebenhavnu, bodo v četrtek predstavili predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti v državnem zboru, srečanje pa bo vodil predsednik DZ Pavel Gantar.

Tabor organizira British Council Slovenija, v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Prepričana je, da je edini način na poti do pravih sprememb v varstvu okolja, če v zeleno energijo in obnovljive vire aktivno vključimo tudi gospodarstvo. "Vsak posameznik lahko veliko naredi za varovanje okolja, prispeva svoj del v boju proti podnebnih spremembah. Pomembno je tudi, da se o tem veliko pogovarjamo," je povedala Zilliacusova in dodala, da bi lahko v teh pogovorih ustvarili veliko dobrih idej.

Trideset mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav v tem tednu na Jezerskem v razpravah oblikuje predloge za reševanje podnebne krize, ki jih bodo predstavili tudi na konferenci Združenih narodov decembra v Koebenhavnu. Razpravljajo predvsem o ključnih izzivih podnebnih pogajanj. Sklepno poročilo tabora in prednostne naloge, ki bi jih po mnenju udeležencev tabora morali obravnavati v Koebenhavnu, bodo v četrtek predstavili predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti v državnem zboru, srečanje pa bo vodil predsednik DZ Pavel Gantar.

Pogovori pred decembrskim srečanjem v Koebenhavnu so že v zaključnih fazah, Zilliacusova pa upa, da se bodo države podpisnice zavezale k dovolj visokim ciljem zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in blaženje posledic podnebnih sprememb. Ob tem je prepričana, da bodo morale države veliko podrobnosti doreči še v mesecih po podpisu sporazuma na Danskem.

Finska ima po besedah Zilliacusove klimatsko strategijo, v kateri je dorekla, kaj lahko naredi v boju proti spremembam podnebja in koliko bo to stalo državo. "Sedaj potrebujemo akcijo, dejanja," je prepričana mlada podnebna zagovornica in dodaja, da bi lahko imela Finska bolj inovativen in proaktiven pristop, saj da trenutno predvsem sledi ostalim državam EU.

Prepričana je, da se Finci močno zavedajo posledic podnebnih sprememb, ter so ob tem zelo zaskrbljeni. Nedavna raziskava je pokazala, da se 90 odstotkov državljanov Finske zaveda teh sprememb in želi narediti kaj v smeri večjega varstva okolja, 80 odstotkov jih meni, da že delujejo v tej smeri, samo 40 odstotkov pa jih je prepričanih, da to počnejo tudi drugi.

"Eno je torej povedati prebivalcem in pokazati, da se stvari dejansko spreminjajo, vendar bi lahko z več vzpodbudami naredili mnogo več na tem področju, in tako bolj vključili prebivalce v smeri varovanja okolja," pojasnjuje Zilliacusova.

Med ukrepi države, ki jih Zilliacusova pozdravlja, je prizadevanje k prepolovitvi cen javnega prevoza v glavnem mestu Helsinki. "Smo pa Finci znani predvsem po recikliranju, za kar imamo tudi dobro urejeno infrastrukturo," je dodala.

Johanna Zilliacus zaključuje magistrski študij ekonomije na Hanken School of Economics v Helsinkih. Piše magisterij o potencialni vlogi družbenega marketinga pri motiviranju potrošnikov za bolj trajnostne življenjske sloge. Meni, da bi znižanje izpustov povečalo kvaliteto življenja, zato izpostavlja globalno zeleno ekonomijo.

British Council Slovenija tabor organizira v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Turška vlada je po besedah Cuhadarjeve tudi šele začela z raziskavami in poročili o stanju okolja v državi. Pripravlja tudi potrebne projekte in programe, s katerimi bi se v čim krajšem času začeli spopadati s posledicami podnebnih sprememb tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Cuhadarjeva je prepričana, da je največja težava Turčije v tem, da se v državi vpliv prebivalstva in gospodarstva na okolje povečuje bolj kot v drugih državah. "Zato je tudi ravno pravi čas, da naredimo čim več na področju preprečevanja," je poudarila.

"Ljudje se podnebnih sprememb vse bolj zavedajo, tudi zaradi vedno večjega števila uničujočih poplav in vročinskih valov. 35 odstotkov vseh Turkov je zelo zaskrbljenih nad podnebnimi spremembami," pravi Cuhadarjeva, ki meni, da bi se morali tudi bolj zavedati, kaj lahko vsak prebivalec naredi v boju proti tem spremembam.

Trideset mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav v tem tednu na Jezerskem v razpravah oblikuje predloge za reševanje podnebne krize, ki jih bodo predstavili tudi na konferenci Združenih narodov decembra v Koebenhavnu. Razpravljajo predvsem o ključnih izzivih podnebnih pogajanj. Sklepno poročilo tabora in prednostne naloge, ki bi jih po mnenju udeležencev tabora morali obravnavati v Koebenhavnu, bodo v četrtek predstavili predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti v državnem zboru, srečanje pa bo vodil predsednik DZ Pavel Gantar.

Turška skupina bo po taboru v okviru projekta Evropa pred izzivom delo nadaljevala s tremi večjimi projekti. Raziskovali bodo, kako zelena so turška podjetja in institucije. S pomočjo strokovnjakov bodo določili kriterije in po njih na lestvico postavili turška podjetja, ki so v svojem poslovanju vse bolj okoljevarstveno ozaveščena.

Z drugim projektom bodo poskušali dopolniti šolski načrt v srednjih šolah. Prepričani so, da je v njem premalo ekoloških ekoloških tematik, okoljevarstvenega osveščanja, znanja in vedenja o skrbi za varno in zdravo okolje ter poznavanja področji, kjer lahko posameznik prispeva k boju proti podnebnim spremembam.

Pripravili bodo tudi državno fotografsko tekmovanje, in sicer na temo, kako prebivalci zaznavajo podnebne spremembe v svojem okolju. "Najboljše fotografije bodo razstavljene, saj šele ko vidimo, tudi verjamemo," je prepričana Cuhadarjeva.

Buke Cuhadar je diplomantka Bilgi univerze v Carigradu. Okoljska vprašanja in trajnostni razvoj jo zanimata že od srednje šole. Dela za nevladno organizacijo Endeavor, ki podpira pomembne podjetnike iz držav v razvoju, trenutno pa sodeluje pri organizaciji prvega "zelenega" vrha v Turčiji.

British Council Slovenija tabor organizira v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Skozi razprave na mednarodnem podnebnem taboru, ki v tem tednu poteka na Jezerskem, predstavniki Finske, Danske, Velike Britanije, Turčije, Madžarske in Slovenije izpostavljajo dobre prakse svojih držav, predstavljajo svoje predloge in rešitve. Danes bodo udeleženci oblikovali konkretne predloge za politike in druge odločevalce na področju boja proti podnebnim spremembam, ki jih bodo nato slovenski predstavniki posredovali na 15. konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo od 7. do 18. decembra na Danskem.

Sklepno poročilo tabora bodo v četrtek predstavili predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti v državnem zboru, srečanje pa bo vodil predsednik DZ Pavel Gantar. Monro je prepričan, da sporočila udeležencev tabora ne bodo ostala samo v Sloveniji, saj jih bodo mladi odnesli vsak v svojo državo. "Vplivati želimo tudi na druge države, pri čemer nam pomagajo predstavništva ambasad teh šestih držav," je še pojasnil.

Znanje želimo širiti tudi dolgo po srečanju v Koebenhavnu, je izpostavil Monro in opozoril, da želijo s taborom poudariti pomen razumevanja med razvitimi državami in tistimi v razvoju. "British Council želi zgraditi razumevanje med različnimi državami. Drug drugega moramo bolje razumeti in obenem upoštevati želje po gospodarskem razvoju," je menil Monro, ki pogreša več medkulturnega dialoga.

Ob tem je izpostavil, da se število svetovnega prebivalstva vse bolj strmo povečuje, kar nekatere generacije v prihodnosti potiska v revščino. "Podnebne spremembe so tako posledica vse večjega števila prebivalcev. Treba se je torej spoprijeti z vzrokom, ne samo s posledicami," je prepričan Monro.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus je ob tem izrazil prepričanje, da je tabor dobrodošel v smeri osveščanja, pridobivanja širšega glasu za podnebne spremembe. "Rezultati takšnih pogovorov so dobrodošli, in mislim, da jih bomo lahko v prihodnje imeli še več," je dodal.

Predstavnica Evropske komisije Nataša Šip sicer meni, da bi udeleženci tabora v Koebenhavnu realno težko spremenili kaj velikega. "Tovrstne mreže in srečanja pa lahko ustvarijo močne skupine pritiska na poti k izboljšavam. Potrebovali jih bomo po decembrskem srečanju na Danskem, saj se bo takrat treba soočiti s konkretnimi ukrepi, kar pomeni, da bomo potrebovali veliko dobrih predlogov," je poudarila.

Prepričana je tudi, da tovrstne mednarodne mreže, ki temeljijo na izmenjavi izkušenj, pretoka znanja in energije, gotovo lahko kakovostno prispevajo k boljšim okoljskim ukrepom v prihodnje.

Čar mednarodnih projektov je ravno v tem, meni Šipova, da ljudje prihajajo iz različnih okolij, z različnimi ozadji in znanji. "Vsak tako odnese nazaj domov, v svojo državo, del novo pridobljenega znanja in tako z majhnimi ukrepi prispeva k spremembam," je še zaključila.

British Council Slovenija tabor organizira v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Veliko stvari, ki jih Danci naredijo v smeri varovanja okolja, je pravzaprav najbolj logična odločitev, je poudaril Goldman. Zaradi izjemno dobro razvite infrastrukture se prebivalci odločajo za javni potniški promet, za kolesarjenje ipd.

Med svežimi okoljevarstvenimi ukrepi na Danskem je Goldman izpostavil področje vetrne energije, saj je bil v tem mesecu narejen nov vetrni park na zahodnem delu danske obale. Država veliko vlaga prav v vetrno energijo kot obnovljiv vir energije.

Goldman sledi tudi razvoju električnih vozil, ki se povezuje z vetrno energijo. Baterije za električne avtomobile bi se lahko uporabljale tudi za skladiščenje zalog vetrne energije.

V zadnjih 40 letih so v Koebenhavnu, tako Goldman, veliko naredili tudi v smeri, da bi bilo mesto prijazno do peščev in kolesarjev. Tretjina vseh prebivalcev Koebenhavna se sedaj dnevno vozi s kolesom. "Ljudje se lažje odločajo okolju prijazneje ob pravi infrastrukturi. Mislim, da bi se morali manj ukvarjati z ozaveščanjem ljudi, in bolj na tem, da bi jim s pravo infrastrukturo pokazali, da je zeleni način življenja logična in najboljša odločitev," je dejal.

"Upam, da bo pred srečanjem decembra v Koebenhavnu predsednik ZDA Barack Obama pogledal tudi preko reforme zdravstva v ZDA in stopil na mesto vodilnega na okoljevarstvenem področju v svetu," meni Goldman, ki je prepričan, da je lahko Danska zgled ostalemu svetu. Država po njegovem mnenju dokazuje, kako lahko težka industrijska družba ohrani gospodarsko rast ob sočasnem doseganju zavez Kjotskega sporazuma.

Goldman meni, da bi morali politiki in gospodarstveniki stopiti skupaj in začeti razmišljati o varstvu okolja kot poslovni priložnosti, obenem pa se morajo zavedati velikega tveganja, če se okoljskim tematikam ne bodo posvetili. "Nobena država se ne bo zavezala k okoljskim ukrepom, če ne bo prepričana, da se bodo okoljskim zavezam morale sčasoma zavezati tudi ostale države," še dodaja Goldman.

Danska skupina v okviru projekta Evropa pred izzivom bo po podnebnem taboru poskušala na Dansko prenesti švedski projekt večje uporabe koles. Z njim naj bi pospešili uporabo koles na poti v službo. Skupina načrtuje tudi različne konkretne projekte, kot na primer projekt zmanjševanja porabe energije v stavbah.

Goldman se ukvarja s strategijami planiranja s poudarkom na razmerjih med ljudmi, kraji in stvarmi. Zanima ga predvsem povezava novih tehnologij s kulturnimi trendi in poslovnimi imperativi, s katerimi bi spodbudili okolju prijazne izbire v transportu. Zanima ga tudi eksperimentalno raziskovanje urbanih okolij.

British Council Slovenija tabor organizira v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Na taboru so slovenski udeleženci predstavili dejavnosti slovenskih nevladnih organizacij. Med cilji v okviru projekta Evropa pred izzivom pa bo slovenska skupina poskušala za isto mizo združiti čim več sektorjev. "Poskušali bomo pritegniti zasebni sektor, nevladne organizacije in vlado, da skupaj začrtajo strategijo, kako bo Slovenija začela razmišljati bolj okolju prijazno," je izpostavil Šooš.

Skupina se bo po taboru spopadla tudi s področjem odpadkov, in sicer se bo najprej seznanila s trenutnimi razmerami na tem področju, kasneje pa tudi iskala prave rešitve. Rešitve bodo iskali tudi na področju turizma. "Iskali bomo možnosti, kako lahko naredimo turizem bolj okolju prijazen in ga obenem tržimo," je pojasnil Šooš in dodal, da bodo projekti skupine predvsem poskušali delovati kot povezovalci različnih akterjev v Sloveniji.

Šooš je ob tem poudaril, da mora Slovenija poleg strategij, ki jih ima kot članica EU na področju okolja narediti več tudi kot država. "Tudi sami moramo razviti lastne strategije, doreči lastne nacionalne načrte v boju proti podnebnim spremembam," meni Šooš.

Timotej Šooš je pred kratkim diplomiral na Vanguard univerzi v Kaliforniji, bil pa je tudi svetovalec za okoljska vprašanja slovenski delegaciji pri Združenih narodih v New Yorku. Trenutno raziskuje povezave med klimatskimi spremembami in družbo oziroma družbenim odzivom nanje.

British Council Slovenija tabor organizira v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Madžarska se je ob podpisu Kjotskega protokola zavezala, da bo glede na leti 1985 in 1987 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za šest odstotkov. Država je v zadnjih letih zabeležila manjšo porabo energije in padec industrijske proizvodnje, in s tem tudi emisije ogljikovega dioksida, tako je danes presegla zaveze v Kjotskem protokolu.

Kot je pojasnil Lukas, Madžarska tako sedaj že prodaja dovolilnice za trgovanje z izpusti razvitim državam, ki zavez niso dosegle in morajo zato kupiti več okoljskih kuponov.

Lukacs je med trenutnimi vladnimi okoljskimi projekti omenil tudi razpise učinkovite rabe energije, ki so namenjeni prebivalcem za kakovostno izolacijo hiš, za zamenjavo dotrajanih oken z novimi. "Ustanovili smo tudi nacionalno komisijo za boj proti podnebnim spremembam," je pojasnil Lukacs in izpostavil Urad parlamentarnega komisarja za prihodnje generacije. Tovrstni urad je verjetno eden redkih ali celo edini v Evropi. Urad narekuje smernice na poti v nizkoogljično družbo.

Madžarska po Lukacsovem mnenju potrebuje še veliko izobrazbe na področju gospodarstva, in sicer predvsem kako povečati uporabo obnovljivih virov energije. "Znanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije manjka tudi velikim korporacijam," je poudaril.

"Madžarska čaka na decembrsko srečanje v Koebenhavnu. Zanima nas, kaj bo prinesel sporazum, ter kako lahko po decembru zgradimo trg za zelene proizvode, bolj zelene storitve," je menil Lukacs in dodal, da bi lahko bila Madžarska na tem področju boljša, vendar je trenutno pod vplivom gospodarske krize ta tematika nekoliko zapostavljena.

Prebivalci na madžarskem podeželju so zelo okoljsko osveščeni, meni Lukacs. Ob tem pa je izpostavil tudi pomen urbanega načrtovanja, kjer bo morala država še marsikaj postoriti. "Doseči želimo smernice nizkoogljične družbe v prihodnosti. Razvoj na vseh področjih bi moral voditi v to smer," je prepričan Lukacs.

Trideset mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav v tem tednu na Jezerskem v razpravah oblikuje predloge za reševanje podnebne krize, ki jih bodo predstavili tudi na konferenci Združenih narodov decembra v Koebenhavnu. Razpravljajo predvsem o ključnih izzivih podnebnih pogajanj. Sklepno poročilo tabora in prednostne naloge, ki bi jih po mnenju udeležencev tabora morali obravnavati v Koebenhavnu, bodo v četrtek predstavili predstavnikom politične, strokovne in splošne javnosti v državnem zboru, srečanje pa bo vodil predsednik DZ Pavel Gantar.

Po taboru bo madžarska skupina v projektu Evropa pred izzivom novembra ustanovila podnebno ambasado. Njen cilj bo, da vsak posameznik spozna, naj bi bil človek nizkoogljične družbe prihodnosti. Ambasada naj bi za omenjeno družbo postavila smernice in oblikovala potrebne operativne programe.

Prihodnje leto bodo v okviru podnebne ambasade organizirali mednarodno okroglo mizo o ogljikovem dioksidu in na njej gostili mlade odločevalce v Evropi in svetu.

Akos Lukacs je klimatski ekonomist, ki dela na področju trgovanja z emisijami in klimatske strategije za podjetja. Rad bi združil zanimanje za družbo, gospodarstvo in okolje ter tako pomagal preprečiti izginjanje lepe narave in ohraniti vrednote, s katerimi naj bi odraščali tudi naši otroci.

Francozi in Britanci se približno enako zavedajo posledic podnebnih sprememb, še vedno pa so prebivalci premalo osveščeni o tem, kako se lahko že danes prilagajamo na podnebne spremembe, ki jih že občutimo, je pojasnila Mandigoutova, ki prihaja iz Francije, živi in dela pa v Veliki Britaniji.

Trenutno tako v Franciji kot Veliki Britaniji poteka mnogo oglaševalskih akcij, s katerimi vlade opozarjajo na področja, kjer lahko vsak posameznik vsakodnevno prispeva k bolj zdravemu okolju, je poudarila Mandigoutova, ki Veliko Britanijo obenem izpostavlja kot vodilno državo na področju prilagajanja na klimatske spremembe.

"Na področju recikliranja smo v Franciji in Veliki Britaniji okvirno na enakem nivoju, razlikujemo se le v organizaciji recikliranja. Francija ima to področje urejeno na regionalnem nivoju, ob tem, da so med regijami tudi razlike v učinkovitosti." Mandigoutova pogreša harmonizacijo organiziranosti tega področja, ki je prisoten v Veliki Britaniji.

"Na taboru želimo doseči skupno sporočilo za podnebno konferenco v Koebenhavnu. Želimo pa tudi vzpodbuditi ne samo trši boj proti podnebnim spremembam, pač pa tudi več konkretnih rešitev za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih že občutimo v vsakdanjem življenju," je dejala Mandigoutova.

Prepričana je, da so projekti za osveščanje prebivalcev, ki že potekajo v Veliki Britaniji izjemnega pomena, zato so jih na taboru tudi izpostavili kot odličen primer dobre prakse.

Mandigoutova je ob tem opozorila, da moč ljudi ni v posamezniku, pač pa v združevanju mednarodnega znanja in energije. "Biti moramo močni, da bomo slišani," je dejala.

Estelle Mandigout dela magisterij iz okoljskega menedžmenta v Veliki Britaniji, pred tem je študirala ekološke ekonomijo. Verjame v učinkovitost zmanjševanja negativnih vplivov podnebnih sprememb, zato si prizadeva za uspeh razprave o strategiji prilagajanja podnebnim spremembam.

British Council Slovenija tabor organizira v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom in Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji. Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php.

Na Jezerskem je od ponedeljka potekal mednarodni podnebni tabor, ki ga je v okviru projekta Evropa pred izzivom pripravil British Council. Na taboru je 30 mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav, tj. Danske, Finske, Madžarske, Velike Britanije, Turčije in Slovenije, med drugim razpravljalo o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezah za zmanjševanje emisij, financiranju ukrepov v državah v razvoju, tehnološkem sodelovanju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Konferenci, ki bo od 7. do 18. decembra v danskem Koebenhavnu, pripisujejo velik pomen, saj naj bi na njej pogodbenice sklenile dogovor o ukrepih po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol.

"Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta največja svetovna izziva, na katera se moramo odzvati odločno, znanstveniki pa se strinjajo, da imamo na voljo samo eno generacijo, da stanje izboljšamo," pravijo v British Councilu in dodajajo, da so kljub številnim rešitvam, tehnologijam in politikam za zmanjševanje emisij potrebne nove zamisli in pristopi.

Junija lani so tako začeli z evropskim delom globalnega programa Evropa pred izzivom, katerega namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in spodbuditi prehod v prihodnost, ki bo temeljila na manjši porabi in nizkih emisijah ogljika.

V okviru projekta želijo združiti drzne in predane mlade ljudi in jih povezati v mrežo, da bi s skupnimi močmi uvajali spremembe. British Council je v letu 2009 v projekt povabil več kot 200 mladih iz 15 evropskih držav, ki so predani boju proti podnebnim spremembam.

Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php

Udeleženci tabora so politični in strokovni javnosti v DZ danes predstavili konkretne predloge na področju boja proti podnebnim spremembam, ki naj bi jih nato slovenski predstavniki posredovali tudi na 15. konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah decembra v danskem Koebenhavnu.

Kot prioriteto so udeleženci izpostavili oblikovanje dovolj ambicioznih ciljev za zmanjševanje koncentracij CO2, ki bodo zagotovili realno možnost, da ostanemo pod dvigom za dve stopinji Celzija na svetovni ravni. Bruto domačemu proizvodu, kot merilu razvoja bi morali postaviti drugo alternativno merilo, so prepričani mladi podnebni zagovorniki.

Prepričani so, da bi morali okoljskim in socialnim posledicam postaviti pravo ceno, države bi morale po mnenju udeležencev zagotoviti finančna sredstva za strukturne spremembe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zagotoviti sredstva za zelene gradnje.

Razvite države bi morale olajšati tehnološke transferje državam v razvoju, so poudarili udeleženci in odprli tudi problem vedno večje rasti svetovnega prebivalstva. "To je vprašanje, o katerem premalo govorimo," so prepričani.

Opozorili so tudi na finančne vire za sklad namenjen prilagajanju držav v razvoju, ki bi morali po njihovem mnenju biti zadostni in konstantni. Med prioritetami so izpostavili tudi globalni sektorski pristop do zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, pa sporazum, ki bi osnoval obvezujoče cilje na nacionalnem nivoju za proizvodnjo obnovljivih virov energije.

Nenazadnje so prepričani, da bi morala vsaka država ustanoviti ministrstvo, ki se bo ukvarjalo s podnebnimi spremembami in zagotavljalo implementacijo zastavljenih ciljev.

Predsednik DZ Pavel Gantar je ob tem poudaril, da podnebne spremembe predstavljajo tudi razvojni izziv prehoda na nizkoogljično družbo. "Slaba izkoriščenost velikih potencialov sončne energije in drugih obnovljivih virov energije, nezadostno varčevanje z energijo, neizkoriščene priložnosti, ki jih nudi sistematična uvedba zelenih javnih naročil predvsem v javnem sektorju, trgovalne sheme za emisije ogljikovega dioksida, razvoj javne prometne mreže, znanstveno-tehnološki razvoj neoglijkovih tehnologij - vse to so priložnosti in izzivi, s katerimi se države različno uspešno soočajo," je prepričan Gantar.

Udeleženci tabora so v dneh izmenjavanja znanj in dobrih praks šli tudi preko deset prioritet, ki so jih predstavili v DZ, je prepričan direktor British Councila v Sloveniji Robert Monro. Prepričan je, da so nekateri cilji namenjeni neposredno podnebni konferenci v Koebenhavnu, drugi pa bodo zahtevali širšo globalno debato.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ob izpostavitvi problema svetovne demografske rasti poudarila, da bi moral biti ta cilj dopolnjen z željo, da bi bile vse ženske pismene in izobražene. Že samo to bi po njenem mnenju zmanjšalo rast prebivalstva. Prepričana pa je tudi, da se premalo zavedamo potrebe po raziskovanju, po strokovnih znanstvenih podlagah, na temeljih katerih bi postavili cilje in ukrepe.

Na Jezerskem je od ponedeljka potekal mednarodni podnebni tabor, ki ga je v okviru projekta Evropa pred izzivom pripravil British Council. Na taboru je 30 mladih podnebnih zagovornikov iz šestih držav, tj. Danske, Finske, Madžarske, Velike Britanije, Turčije in Slovenije, med drugim razpravljalo o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezah za zmanjševanje emisij, financiranju ukrepov v državah v razvoju, tehnološkem sodelovanju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Konferenci, ki bo od 7. do 18. decembra v danskem Koebenhavnu, pripisujejo velik pomen, saj naj bi na njej pogodbenice sklenile dogovor o ukrepih po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol.

"Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta največja svetovna izziva, na katera se moramo odzvati odločno, znanstveniki pa se strinjajo, da imamo na voljo samo eno generacijo, da stanje izboljšamo," pravijo v British Councilu in dodajajo, da so kljub številnim rešitvam, tehnologijam in politikam za zmanjševanje emisij potrebne nove zamisli in pristopi.

Junija lani so tako začeli z evropskim delom globalnega programa Evropa pred izzivom, katerega namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in spodbuditi prehod v prihodnost, ki bo temeljila na manjši porabi in nizkih emisijah ogljika.

V okviru projekta želijo združiti drzne in predane mlade ljudi in jih povezati v mrežo, da bi s skupnimi močmi uvajali spremembe. British Council je v letu 2009 v projekt povabil več kot 200 mladih iz 15 evropskih držav, ki so predani boju proti podnebnim spremembam.

Dodatne informacije o mednarodnem podnebnem taboru si lahko preberete na naslovu: www.sta.si/britishcouncil.php