Na posvetu o opolnomočenju Rominj o enakosti spolov izpostavili pomen izobrazbe mladih

Črenšovci, 24. aprila - V romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci je ob zaključku projekta Naprej potekal posvet o opolnomočenju Rominj o vprašanjih enakosti spolov. Sodelujoči govorci in tudi slušatelji posveta so se strinjali, da je izobrazba mladih, ne le Rominj, ampak tudi Romov, ključna za izhod iz kroga diskriminacije na podlagi spola.

Črenšovci, romsko naselje Kamenci.
Sodelujoče na posvetu ob zaključku projekta Naprej: direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES Ana Pavlič, županja občine Črenšovci Vera Markoja, romska svetnica občine Lendava Nataša Horvat ter Maja Mamlić in Andrea Celija z Urada vlade za narodnosti.
Foto: Vida Toš/STA

Črenšovci, romsko naselje Kamenci.
Sodelujoče na posvetu ob zaključku projekta Naprej: direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES Ana Pavlič, županja občine Črenšovci Vera Markoja, romska svetnica občine Lendava Nataša Horvat ter Maja Mamlić in Andrea Celija z Urada vlade za narodnosti.
Foto: Vida Toš/STA

Ob zaključku projekta je programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič predstavila tudi analizo anonimne ankete o doživljanju diskriminacije, v kateri je sodelovalo 100 Romov. Ta je pokazala na po njenih besedah zelo zaskrbljujoče dejstvo, da so Romi doživeli diskriminacijo na področju zdravja, na trgu dela in zaposlovanja ter na področju socialnega varstva. "Zato želimo z ozaveščanjem ljudi, na katerih te storitve temeljijo, preseči to vrzel in narediti korak naprej k enakosti," je povedala Pavlič.

Na posvetu so sodelovale še županja Občine Črenšovci Vera Markoja, romska svetnica Občine Lendava Nataša Horvat ter Andrea Celija in Maja Mamlić iz vladnega urada za narodnosti. Prisotna pa sta bila še romsk svetnik Občine Črenšovci Ludvik Horvat in romski svetnik Mestne občine Murska Sobota Darko Rudaš.

Po besedah Markoje je v občini sodelovanje z romsko skupnostjo zgledno ter da vse težave rešujejo sproti, v naselju Kamenci pa z naložbami skrbijo za pomoč in razvoj. Lendavska svetnica Horvat je povedala, da se je z Romi treba veliko pogovarjati, le na tak način so se pripravljeni odpreti in sprejeti pomoč.

Celija in Mamić pa menita, da je možnosti in priložnosti za boljše razmere za Rome veliko, a se še premalo izkoriščajo. Po njunih besedah se je treba bolj približati vsakemu posamezniku in romski družini. Vsi pa so se strinjali da je tisto, kar bo mlade Rominje opolnomočilo, jim dalo samozavest in omogočilo izhod iz kroga neenakosti, izobrazba.

Ob zaključku projekta so zapisali posebna priporočila za odločevalce, ki jih bodo poslali vsem ustvarjalcem javnih politik na lokalni in nacionalni ravni. "Želimo si namreč, da bi javno politiko spremenili v smer, ki bi omogočila, da bi Rominje in Romi živeli v družbi, v kateri jim enake možnosti in pravice ne bi bile le zagotovljene, ampak bi bili ob koriščenju teh pravic tudi deležni enake obravnave," je dejala Pavlič.

Dodala je, da so si postavili dva cilja. Opolnomočenje mladih Rominj za vprašanja enakosti spolov in hkrati ozaveščanje javnosti o položaju romske skupnosti ter izzivih, ki se v zvezi z njimi pojavljajo med enakopravnostjo in enakostjo. Pa tudi ozaveščanje o tem, kakšen pomen ima preprečevanje institucionalnega rasizma ter diskriminatorne obravnave Romov.

V projektu s polnim imenom Na prešečišču (ne)enakosti: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov, so izvedli še druge aktivnosti. Pripravili so več izobraževalnih delavnic, vzpostavili regijski odbor, sestavljen iz več deležnikov, ki se je večkrat tudi sestal. Pripravili so tudi publikacijo z naslovom Naprej, v okviru študijskega obiska pa so obiskali romsko naselje Pušča v Murski Soboti.

Partnerja Inštituta za proučevanje enakosti spolov pri projektu sta Razvojni center Murska Sobota in Center vseživljenjskega učenja z Inland Norway University of Applied Sciences.

vit/apo
© STA, 2024