EU VOLITVE: V središču znova zaveza za vzdržne javne finance

Evropska proračunska pravila, ki so opredeljena v paktu za stabilnost in rast, članicam EU nalagajo, da javnofinančni primanjkljaj ne sme preseči treh odstotkov BDP in da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP. V času kriz, zlasti v času finančne in gospodarske krize, so številne države, tudi Slovenija, ta pravila kršile, a so v luči naporov za večjo uravnoteženost med javnofinančnimi prihodki in odhodki postopno izšle iz prepovedanega območja.

Španija je bila dolga leta v postopku pred Svetom EU zaradi prekomernega primanjkljaja, leta 2019 pa je Italija, ki ni upoštevala pravil glede javnega dolga, zahtevala prenovo pravil. V začetku leta 2020 in na pragu pandemije covida-19 je Bruselj to razpravo tudi sprožil, saj so bile kazni za kršitelje tako visoke, da so bile politično neuporabne. Čeprav je Evropska komisija v tem času z uredbami nadgradila izvajanje pakta, je želela spremembe v smeri manj sankcij in več spodbud.

Ob izbruhu pandemije covida-19 v Evropi je komisija sprožila mehanizem, ki je državam pri sprejemanju ukrepov dopustil odstopanje od pravil. Slovenija je fiskalno pravilo oz. to, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke, zapisala še v ustavo, a je tudi slovenski fiskalni svet takrat ocenil, da je v izjemnih okoliščinah odstopanje od njega dovoljeno.

Zdravstvena kriza in zapiranje javnega življenja sta terjala številne izredne odhodke državnih proračunov za pomoč gospodarstvu in prebivalcem. Kriza je sprožila pretrese v svetovnih logističnih tokovih in na trgu dela. Zagon rasti je ob velikih državnih izdatkih in vse večjem zasebnem trošenju na začetku pomladi 2022 prerezala ruska agresija nad Ukrajino. Geostrateško zaostrovanje je vplivalo predvsem na rast cen energentov, energetska kriza je terjala vnovično pomoč držav gospodarstvu in prebivalstvu. Splet vseh okoliščin pa je le prilival olja na ogenj rastoče inflacije, ki je pritiskala predvsem na stroške dela in cene hrane.

Komisija je medtem razpravo o prenovi fiskalnih pravil vnovič zagnala jeseni 2021, v tem času pa sta se v ospredje kot odgovor na nauke iz vseh kriz prebila gradnja digitalne, zelene in odpornejše prihodnosti ter povečanje podpore za konkurenčnost in strateško avtonomijo EU. Kljub novim in novim izzivom je odstopna klavzula, ki je dovoljevala odstopanja od proračunskih pravil, prenehala veljati v začetku letošnjega leta.

Uradni predlog za nova pravila je sledil aprila lani, članice pa so se o vsebini novega javnofinančnega okvira dogovorile decembra lani. V začetku februarja sta politični dogovor o njih dosegla Svet EU in Evropski parlament. Parlament je nato pravila potrdil 23. aprila, države članice pa 29. aprila. Uporabljati se bodo začela prihodnje leto.

Ogrodje fiskalnih pravil ostaja enako, s tem da mora javni dolg na srednji rok ostati na preudarni ravni pod 60 odstotkov BDP, če je višji, pa mora k temu cilju na srednji rok prepričljivo upadati, pri čemer naj se javnofinančni primanjkljaj obdrži na ravni pod tremi odstotki BDP. Pravila so bolj fleksibilna in prilagojena posamezni državi. Novost sta uvedba nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, ki članicam omogočajo diferenciran pristop, ter izboljšan sistem za to, da bodo države svoje zaveze izpolnjevale.

Štiriletne načrte bo morala posamezna država Bruslju posredovati do 20. septembra. V njem bo predstavila svoje fiskalne cilje, ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnotežij ter prednostne reforme in naložbe. Komisija bo tistim, ki odstopajo od osnovnih pravil, podala smernice oz. na tveganju temelječo tehnično referenčno smer. Države, ki se bodo zavezale izvajanju reform in naložb, bodo ob izpolnjevanju določenih meril lahko obdobje fiskalne prilagoditve podaljšale.

Komisija bo izpolnjevanje načrtov ocenjevala na podlagi letnih poročil, spremljala pa bo tudi morebitno odstopanje od začrtane poti. Predpisana so pravila, kdaj se lahko sproži postopek zaradi čezmernega primanjkljaja, temelječega na dolgu. Pri tem se bo upoštevalo več dejavnikov, kot so stopnja težavnosti glede dolga, velikost odklona, napredek pri izvajanju reform in naložb ter po potrebi povečanje obrambnih izdatkov.

Finančni minister Klemen Boštjančič je v nedavni razpravi s kolegi iz sosednjih držav ugotovil, da se bo gospodarska rast v hitro starajoči se evropski družbi upočasnila, če se produktivnost ne bo povečala. V prihodnjih letih bodo v EU zaradi demografskih izzivov potrebne predvsem spremembe pokojninskih in zdravstvenih sistemov. Vsaka vlada bo zato po njegovi oceni morala najti pravo ravnovesje med financiranjem javnih storitev ter omejenimi proračunskimi viri.