EU VOLITVE: Vojna v Ukrajini v EU spodbudila aktivnosti na področju obrambe
Bruselj, 27. aprila - Skupna varnostna in obrambna politika je osrednji politični okvir, ki omogoča državam EU skupno odzivanje na konflikte. Okvir se je v zadnjih letih precej spreminjal, od začetka ruske agresije na Ukrajino pa je tudi EU vse bolj aktivna na področju obrambe. A po mnenju Jelene Juvan s FDV Bruselj s svojimi načrti predvsem gasi požare.
Skupna obrambna politika je del skupne evropske zunanje in varnostne politike, a ob tem evropske pogodbe določajo, da evropska obrambna politika ne sme posegati v suverenost posameznih držav na tem področju. Že pred vojno v Ukrajini je bilo v EU slišati pozive k tesnejšemu vojaškemu sodelovanju, po ruski agresiji pa se je okrepilo zavedanje, da mora EU okrepiti svojo obrambno strategijo in pospešiti proizvodnjo orožja.
Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Juvan je za STA sicer ocenila, da je Evropska komisija v zadnjem mandatu na področju obrambe predvsem gasila ogenj. Po njenem prepričanju namreč struktura in procesi odločanja za skupno varnostno in obrambno politiko niso bili nikoli narejeni za soočanje s takšnimi oboroženimi konflikti, kot je na primer v Ukrajini. "Namenjena je predvsem zagotavljanju miru daleč od evropske celine (...) ta koncept ni namenjen obrambi evropskega ozemlja," je dodala.
Se pa v zadnjih mesecih vidi, da so se začele znotraj unije oblikovati strukture, ki so zelo podobne strukturam, kot jih ima zveza Nato. "Tako da na nek način se tudi Evropska unija poskuša organizacijsko preoblikovati toliko, da lahko odgovori na primer na te vojaške grožnje," je dodala. V to smer gre po njenem mnenju tudi predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o novem evropskem komisarju za obrambne zadeve.
Von der Leyen je namreč na münchenski varnostni konferenci februarja omenila možnost, da bi lahko Evropska komisija v prihodnji sestavi imela tudi komisarja za obrambo, ki bi nadzoroval industrijske vidike obrambne politike. Trenutno to sicer sodi pod domeno evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona, medtem ko nad skupno varnostno in obrambno politiko bdi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Med pomembnejšimi napovedmi Evropske komisije v zadnjih mesecih je bila strategija na področju obrambne industrije, s katero želijo zagotoviti, da bi članice vojaško opremo v večji meri naročale skupaj. Cilj je, da bi leta 2030 skupaj nabavile najmanj 40 odstotkov opreme. Temu in tudi pripravljenosti evropske obrambne industrije bo namenjenih 1,5 milijarde evrov. "Evropa mora porabljati več, bolje in evropsko," je o strategiji dejala von der Leyen.
"Vojna v Ukrajini je dejansko razgalila, kako zelo, če rečem, pomanjkljiva oz. nerazvita je evropska vojaška industrija v primerjavi na primer z vojaško industrijo ZDA ali Kitajske ali Rusije, kajti Evropa je dejansko zaspala," je opozorila Juvan.
Tako v luči grožnje, ki jo predstavlja Rusija, ocenjuje, da se EU ni sposobna obraniti. "Če primerjamo rusko vojaško moč in moč držav članic EU skupaj, potem se države niso sposobne obraniti," je dejala Juvan. Pri tem je poudarila, da unija ni sistem kolektivne obrambe kot na primer zveza Nato. "V primeru napada na eno državo, druge države članice EU pač niso dolžne pomagati, seveda bi bile verjetno solidarne in bi na kakršenkoli način pomagale," je pojasnila.
EU v okviru varnostne in obrambne politike organizira tudi civilne in vojaške misije oziroma operacije. Trenutno poteka 12 civilnih in devet vojaških, med zadnjimi je pomorska operacija Aspides v Rdečem morju, kjer spremljajo in ščitijo plovila v regiji. Od konca februarja pa jim je uspelo odvrniti 11 napadov jemenskih hutijevcev.
Po novem je možna tudi hitra napotitev na te operacije in misije, kar omogoča strateški kompas za varnost in obrambo, ki ga je oblikovala Evropska komisija, Evropski svet pa potrdil v marcu 2022. Cilj strateškega kompasa je ponuditi politične smernice za vzpostavitev "strateške avtonomije" na štirih pomembnih področjih: krizno upravljanje, odpornost, zmogljivosti in partnerstva. Proces je zasnovan tako, da upošteva vse večjo potrebo, da EU deluje kot akter zagotavljanja varnosti.
Vojna v Evropi močno vpliva na politiko znotraj EU in tudi v državah članicah. Med drugim je bilo to očitno pri širitvi zveze Nato na do nedavnega nevtralni Finsko in Švedsko, Danska pa je na primer odpravila svoje izvzetje na področju obrambne politike EU, ki je bilo v veljavi od leta 1992. Tako sedaj vseh 27 držav članic prispeva k tej politiki.