13 dni do OI - Glinena vojska

Ljubljana, 22. januarja - Starodavni kitajski vojščaki iz terakote skoraj pet desetletij po odkritju še vedno burijo domišljijo znanstvenikov in ljudi po vsem svetu. Vojščake v naravni velikosti iz žgane gline je dal izdelati kitajski cesar Qin Shi Huangdi. V zemljo so bili zakopani v letih 210 oziroma 209 pred našim štetjem kot del pogrebnega obreda.

Kitajska.
Vojščaki iz terakote, kipi, razstava, muzej, dinastija, grobnica, vojaki, zgodovina, Kitajska.
Foto: Xinhua/STA

Glineno vojsko je 29. marca 1974 odkrila skupina kmetov, ki so kopali vodnjak za sadovnjak približno 1,5 kilometra vzhodno od cesarjeve gomile v okrožju Lintong, zunaj mesta Xi'an v provinci Shaanxi.

Figure se razlikujejo po višini, visoke so od 175 do 200 centimetrov glede na njihove vloge, najvišji so generali. Figure vključujejo bojevnike, vozove in konje. Po ocenah iz leta 2007 je bilo v treh jamah, ki so vsebovale glineno vojsko, več kot 8000 vojakov, 130 vozov s 520 konji in 150 konj za jahanje, večina pa je ostala pokopana v jamah blizu mavzoleja. Druge glinene nevojaške osebnosti so našli v drugih jamah, vključno z uradniki, akrobati, veljaki in glasbeniki.

Glinena vojska je bila pokopana s prvim kitajskim cesarjem Kitajske združene pod eno dinastijo, da bi cesarju nudila zaščito in predstavljala njegovo stražo v posmrtnem življenju.

Šlo je za megalomanski projekt, primerljiv z gradnjo egipčanskih piramid, v izdelavo mavzoleja je bilo na vrhuncu vključenih vsaj 700.000 delavcev.

Čeprav gre za množico več tisoč figur, pa preseneča izjemno natančna in kakovostna izdelava. Vsaka figura je bila v barvah, barvito poslikana, premazana z lakom. Barve so sčasoma zbledele, lak pa je odpadel. In prav vsaka figura je izvirna, niti dve si nista enaki, z značilnimi obraznimi potezami, nekatere z brki, druge brez, nekatere s košatimi lasmi, orodjem, orožjem, pokrivali, oblačili, oklepi.

Glinena vojska je del veliko večje nekropole. Merjenja z georadarjem so namreč pokazala, da bi se lahko to velikansko mesto mrtvih raztezalo na kar 98 kvadratnih kilometrih.

Danes terakotni vojščaki veljajo za eno najpomembnejših arheoloških najdb 20. stoletja. Leta 1987 so bili vpisani na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine.

Strokovnjaki sklepajo, da so vojščake izdelali iz gline, izkopane nekaj kilometrov stran od kompleksa, ob glinokopih so imeli postavljene peči za žganje gline.

Same grobnice še niso izkopali. Arheološka raziskovanja se trenutno osredotočajo na različna mesta obsežne nekropole, ki obdaja grobnico.

Cesarju Qin Shi Huangdiju Kitajska dolguje zahvalo za velike dosežke, kot so izgradnja Kitajskega zidu, poenotenje denarnega in merskega sistema ter pisave in splošna centralizirana vladavina. Prvi cesar je z dinastijo Qin oz. Čin v svojem imenu priskrbel tudi izraz, s katerim poimenujejo Kitajsko.

Je pa vladal s trdo roko, bil je tiranski vladar, ki si je želel nesmrtnosti. Prav iskanje nesmrtnosti je bila cesarjeva poguba. Umrl je v starosti 49 let po zaužitju eliksirja s tabletami s preveliko vsebnostjo, sicer zelo strupenega, živega srebra, ki so mu ga pripravili njegovi dvorni modreci in zdravniki.

am/zzb
© STA, 2022